V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij in bralcev. V tej številki je MKO odgovorilo na vprašanja o zmedi na trgu pri prevzemanju odpadne embalaže, o novostih pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, o nadzoru nad izvajanjem »biološke uredbe« in o tem, ali se Slovenija pripravlja na izvajanje koncepta krožnega gospodarstva. O zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, o problemih sortirnic in o spremenjenem načrtu izgradnje centrov za ravnanje z odpadki bodo odgovorili prihodnjič.
Deleži DROE po vplačani okoljski dajatvi
Razmere pri prevzemanju odpadne embalaže se niso izboljšale. Nekateri napovedujejo, da bodo letos grmade nakopičene odpadne embalaže vznemirjale komunalna podjetja, sheme in občane že poleti. Kaj so ugotovili nedavni inšpekcijski pregledi pri shemah in kdaj bo MKO določil nove tržne deleže shem glede na spremenjene razmere na trgu?
Pri nedavnem inšpekcijskem pregledu družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Gorenje Surovina d.o.o. je bilo ugotovljeno, da je zavezanec na trgu prevzel večje količine odpadne embalaže (OE) od izvajalcev javne službe (IJS), kot mu je to bilo določeno z deležem MKO. V letu 2013 je prevzel 12.836,433 ton odpadne embalaže, v mesecu februarju pa še dodatnih 173 ton OE. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Inšpekcijski nadzori so bili pri zavezancih Interseroh, d. o. o., Slopak, d. o. o., Unirec, d. o. o., in Recikel, d. o. o., opravljeni v drugi polovici leta 2013. Na inšpekcijskem pregledu v družbi Recikel, d. o. o., je bilo ugotovljeno, da družba ni posredovala na Agencijo RS za okolje – ARSO Letnega poročila o ravnanju z odpadno embalažo za preteklo leto, zato je bil uveden prekrškovni postopek. Družbi Interseroh, d. o. o., je bil izrečen inšpekcijski ukrep na zapisnik, da mora pri izvajalcu javne službe Komunala Ribnica, d. o. o., in pri Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., (družbi sta podali prijavo na Inšpekcijo za okolje in naravo) zagotoviti redno prevzemanje odpadne embalaže. Družba je inšpekcijski ukrep izpolnila in predložila evidenčne liste pošiljke odpadkov. Pri družbi Slopak, d. o. o., in Unirec, d. o. o., nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Na podlagi rednega letnega načrta dela Inšpekcije za okolje in naravo bodo inšpekcijski nadzori v DROE v letu 2014 predvidoma opravljeni po oddaji letnih poročil na ARSO.
MKO bo deleže za leto 2014 določil na enak način kot za leto 2013, torej v najkrajšem možnem času po tem, ko prejmemo podatke CURS o vplačani okoljski dajatvi za prvo četrtletje tega koledarskega leta.
Pri IMV časovna omejitev izjave o lokaciji
Problematika ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili se zaostruje, saj najnovejši podatki kažejo, da naj bi lani v Sloveniji prevzeli v razgradnjo samo okoli 6000 vozil. Uredba o izrabljenih vozilih se ne uresničuje, okoljski cilji se ne dosegajo. Ali je MKO pripravilo poročilo o realizaciji priporočil, ki jih je v Revizijskem poročilu o zbiranju in predelavi izrabljenih motornih vozil na ministrstvo naložilo Računsko sodišče? Gre za revizijsko poročilo iz leta 2010.
V letu 2013 je bilo v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil prevzetih v obdelavo 6.116 izrabljenih vozil, kar je sicer 11 % več kot leto prej, vendar vseeno bistveno manj od pričakovanj in ocen glede na število izrabljenih vozil, ki naj bi nastala (vsaj 30.000 letno). Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ocenjujemo, da imamo sprejet ustrezen predpis o ravnanju z izrabljenimi vozili, zadostno število odobrenih obratov za obdelavo izrabljenih vozil z izdanimi okoljevarstvenimi dovoljenji in obrate za nadaljnjo obdelavo razstavljenih vozil. Prav tako dosegamo zastavljene okoljske cilje glede ponovne uporabe, recikliranja in predelave izrabljenih vozil. Ključen problem sistema ravnanja z izrabljenimi vozili ostaja premajhen zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. To je dejansko problem v celotni EU, saj po podatkih Eurostata letno na območju EU »ponikne« okrog 4 mio vozil.
MKO je skladno z odzivnim poročilom po reviziji Računskega sodišča leta 2010 izvedlo številne popravljalne ukrepe za večjo učinkovitost sistema ravnanja z izrabljenimi vozili (n.pr. sprejem novega predpisa o izrabljenih vozilih, nadomestitev ravnanja z izrabljenimi vozili v obliki GJS s principom razširjene odgovornosti proizvajalcev, izenačitev pogojev za obdelavo izrabljenih vozil za vse gospodarske subjekte, ki se s tem ukvarjajo, uvedba direktnih glob za kršitev pravil ravnanja,…). Ključnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z IV in pristojnostmi MKO. Zato je MKO predlagal ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta – dajatev na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo. Zloraba obstoječega inštrumenta začasne odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji je namreč glavni razlog, da se vozila, odjavljena na podlagi izjave o lokaciji, kasneje oddajo v nelegalno obdelavo. Kljub številnim usklajevanjem med MKO, MzIP in MNZ, do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo. Glede na to, da trenutno ni realnih možnosti za uveljavitev takšne dajatve oziroma ni moč pričakovati uvedbe novih dajatev, je bilo konec leta 2013 doseženo soglasje o uvedbi alternativnih rešitev. Tako bo v okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih, ki so že v vladni proceduri, omejena tudi veljavnost izjave o lokaciji na eno leto (časovna omejitev izjave o lokaciji je bilo tudi eno od priporočil Računskega sodišča), ob njenem izteku bo lastnik vozila tudi pozvan na izpolnitev predpisanih obveznosti. Prav tako bo v primeru odjave vozila na podlagi uradne dolžnosti (v primeru ko lastnik ne podaljša registracije – takšnih primerov je okrog 10.000 letno), izpolnjena izjava o lokaciji po uradni dolžnosti. Tako bo moč slediti tudi tem vozilom, ki so bila do sedaj zgolj »črtana« iz uradnih evidenc.
Omenjena alternativna ukrepa bi morala zagotoviti večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. Njuna učinkovitost bo ocenjena po določenem časovnem obdobju. V primeru, da tudi ta dva ukrepa ne bosta bistveno pripomogla k izboljšanju, bi bil zagotovo najbolj učinkovit finančni ukrep, kar kažejo tudi izkušnje iz drugih držav članic EU.
Izvajanje biološke uredbe v rokah več inšpektorjev
Kako MKO spremlja izvajanje »biološke« uredbe?
Na podlagi 31. člena Uredbe je določeno, da:
(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. z gradnjo ali vzdrževanjem kompostarn in bioplinarn opravljajo gradbeni inšpektorji;
2. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na kmetijskih in gozdnih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo;
3. z dajanjem komposta ali digestata v promet opravljajo tržni inšpektorji;
4. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na nekmetijskih zemljiščih za rekultivacijo glinokopov, kamnolomov ali sanacijo gramoznic opravljajo inšpektorji, pristojni za rudarstvo.
Slovenija z reciklažo med najboljšimi
Katere ukrepe je sprejel MKO za uveljavitev krožnega gospodarstva v Sloveniji oziroma, ali so na ravni države predvidene aktivnosti za to razvojno usmeritev Slovenije?
MKO posebnih ukrepov za uveljavitev krožnega gospodarstva ni sprejel, ker gre za koncept (razvojno usmeritev – nosilec priprave strategij je Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko), ki obsega široko prestrukturiranje družbe in gospodarstva in za katerega je potrebno sodelovanje več resorjev (gospodarstvo, znanost, šolstvo, prostor,…) in več akterjev (podjetja, znanost, inovatorji, prodajalci, potrošniki, lokalne skupnosti,…). MKO je vsekakor naklonjen tovrstni usmeritvi in jo bo tudi vnaprej zagovarjal ter skušal doseči, da okoljski cilji postanejo standard. V ožjem smislu smo odgovorni za del, ki se tiče ravnanja z odpadki in kjer je predvideno, da se vzpostavi sistem, kjer bo odpadkov čim manj oz. nič in da odpadki postanejo vir. V pripravi je Operativni program ravnanja z odpadki, ki bo vključeval tudi preprečevanje. V pripravi so tudi strokovne podlage za akcijski program učinkovite rabe virov.
Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostata se Slovenija uvršča v skupino osmih evropskih držav, ki so ustvarile najmanj komunalnih odpadkov, in sicer manj kot 400 kg na prebivalca. Po deležu recikliranja v EU je Slovenija z 42 % na drugem mestu takoj za Nemčijo (47 %).
