| Položaj panoge | | Jože Volfand | |
| Lanska prodaja je v embalažno-grafičnem podjetju Jamnik zrastla za četrtino. Ni čudno, da je direktorica Polona Dolenec, v podjetju ni še niti štiri leta, zadovoljna, a hkrati realna v napovedih za to leto. Izjemna rast se ne bo nadaljevala, a na tujih trgih je še precej prostora. Zdaj 60 % proizvodnje prodajo na nemškem, avstrijskem, češkem, nizozemskem in drugih tujih trgih. A izvozna žetev dobi poseben zven ob podatku, da dosegajo 53.000 EUR dodane vrednosti. Lastniki dajejo prednost razvoju podjetja. Direktorica pa pravi, da ciljajo na panoge, ki potrebujejo zahtevno kaširano embalažo. | |
Bilance za leto 2013 so znane. Kaj kažejo rezultati, kje ste bili najuspešnejši in pri katerih proizvodih trg ni reagiral, kot ste pričakovali? Ste zelo usmerjeni k individualnemu pristopu h kupcu, je to konkurenčna prednost ali mora biti še kaj?
Z rezultati lanskega leta smo zelo zadovoljni, prodajo nam je uspelo povečati za 24 %, vsa rast je bila dosežena na tujih trgih. Slabo smo delali na domačem trgu, kjer se je prodaja celo nekoliko zmanjšala, res pa je, da smo vse svoje sile usmerili v tujino. Na domačem trgu smo zaradi znanih razlogov samo ohranjali svoje pozicije, dodatnih poslov aktivno sploh nismo iskali. Novi kupci so nas našli sami na podlagi referenc in interneta. Pri kupcih poskušamo uveljaviti celosten pristop od samega načrtovanja embalaže in dizajna do izvedbe. Usmerjeni smo v izdelavo visokozahtevnih izdelkov, kar je naša konkurenčna prednost. Smo prilagodljivi, predvsem pri velikih sistemih je to nujen pogoj, cena pa mora biti konkurenčna. Veliko smo lani naredili na produktivnosti in stroškovni učinkovitosti, kar kaže tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki bo precej višja od tiste v letu 2012.
Koliko ste bližje cilju, da postanete največji proizvajalec zahtevnih vrst kaširane embalaže v Sloveniji in kako uspešni ste pri zavzemanju evropskega trga s potiskano embalažo? Kaj vas na trgu kaširane embalaže preseneča?
Ocenjujemo, da tržno pozicijo na slovenskem trgu ohranjamo, toda zaradi propada podjetij in zmanjševanja potrošnje se tudi poraba embalaže manjša. Plasma embalaže se je na tujih trgih od leta 2010 skoraj potrojil. Delež prodaje na tuje trge raste. Leta 2010 je znašal tretjino prodaje, lani pa je presegel 60 %. Ugotavljamo, da se na recikliranih kartonih dela embalaža z zelo zahtevno obdelavo in dizajni, od različnih lak efektov, toplega tiska, preganja do plastifikacije. Ni nam še uspelo ugotoviti, ali je to zaradi ekološke ozaveščenosti odjemalcev, ki zahtevajo uporabo recikliranih kartonov, ali je pomemben vidik cene. Najbrž gre za zmes obojega. To velja ne samo za kaširano embalažo, ampak tudi za zloženke.
Katere novosti v proizvodnji izdelkov kaširane embalaže kupce najbolj zanimajo?
Pravila ni. Kupci so zelo različni. Večina kupcev išče inovativne rešitve, embalažo, ki bo izdelek prodajala, podprla marketinško akcijo, novost. Končna ideja embalaže skupaj z dizajnom se mora skladati z zgodbo podjetja in izdelkom, ki ga ponujajo, in s krogom kupcev, ki ga nagovarjajo. Tu nastopimo tudi mi s predlogi, možnostmi, cenovno ustrezno rešitvijo. Na novo se nam pojavljajo kupci, ki želijo certificirano kaširano embalažo FSC, saj želijo na trgu nastopati kot ekološko usmerjeni, ki odgovorno ravnajo z gozdovi.
V ideji krožnega gospodarstva je zelo poudarjena proizvodnja iz reciklatov. Tudi Slovenija že pozna projekt izdelave kartona iz odpadnega papirja. Kakšno je vaše stališče do uporabe reciklatov in kako tako embalažo sprejema trg?
To je vroča tema, s katero je povezanih več problemov. Glavnina kartonov, ki jih predelamo v našem podjetju, je reciklažnih. Po vsej verjetnosti tudi zaradi cene in ne samo ekološke ozaveščenosti. Problem je, ker je surovina za izdelavo teh kartonov star papir, ki vedno večkrat recikliran vstopa v proizvodni proces, naši dobavitelji pravijo, da do sedemkrat. To pomeni, da je vhodna surovina vedno slabša, papirnice sicer dodajajo nekatere stvari, da se popravi kakovost (les, postindustrijski odpadek), vendar imamo s kakovostjo tega kartona vedno več težav, pojavljajo se pike, nečistoče, mastni madeži, črte, slab premaz, prašnost. Po drugi strani se na teh kartonih dela visokozahtevna embalaža in vsaka pomanjkljivost oziroma težava na kartonu prihaja še bolj do izraza kot v preteklosti, ko se je za visokozahtevno embalažo uporabljal karton iz primarnih vlaken.
Recikliran karton uporablja tudi prehrambna industrija, sicer za indirekten stik s hrano, vendar je problematika migracij iz sredice kartona, ki je iz starega papirja, zelo kompleksna in mogoča kljub barieri, ki je med kartonom in hrano. Na možnost migracije vpliva čas, ko je izdelek na trgu, količina in vrsta hrane ter kakovost bariere, popolna bariera sta samo kovina in steklo. Daljši je čas, večja je možnost, da neka snov pride v hrano in prebije najvišjo dovoljeno mejo. Velikokrat vrsto kartona predpiše kupec in mi nanj nimamo vpliva, verjetno je cena odločilni dejavnik pri izbiri. Lahko sicer priporočamo karton iz primarnih vlaken, s katerim je tudi pri predelavi v škatlo manj težav, vendar ima zadnjo besedo kupec.
Po katerih izdelkih ste na domačem in tujem trgu najbolj prepoznavni? Ali se razmerja v vašem proizvodnem in prodajnem portfelju spreminjajo?
Strokovnjaki smo za izdelke z zahtevno dodelavo. Razmerja v našem programu se nekoliko spreminjajo, narasel nam je delež kaširane embalaže na račun padca zloženk, vendar so spremembe majhne.
V kakšnem ekonomskem položaju je slovenska kartonažna industrija? Katere spremembe so ugodne? Ali vam je poslovno okolje bolj naklonjeno? Kaj pričakujete od gospodarske politike?
Slovenska kartonažna industrija je po moji oceni v dobrem položaju, vsi delamo, se razvijamo, pojavljajo se celo novi igralci. Ugodna sprememba je, da smo ugotovili, eni prej, drugi pozneje, da je prostor za rast predvsem v tujini in se na domačem trgu morda nekoliko manj srečujemo, kot smo se v preteklosti. Poslovno okolje nam ni naklonjeno, mene razvoj Slovenije skrbi, saj se prav nič ne izboljšuje. Glede pričakovanj imamo v hiši pravilo, ki se glasi: »Pričakuj veliko od sebe in malo (nič) od drugih.« Stavimo predvsem nase in se poskušamo kar najbolj prilagajati stvarem, na katere nimamo vpliva.
Kakšne načrte imate za leto 2014? Katera gospodarska panoga kaže največjo vitalnost in je za vašo rast pomembna?
V letošnjem letu računamo vsaj na 5-odstotno rast prodaje. Lastniki so firmo dokapitalizirali, kupili dodatne proizvodno-skladiščne prostore, kar nam omogoča rast in nov razvoj. Kupili smo tudi tri nove stroje, od katerih lepilni stroj že deluje, kaširni in izsekovalni prihajata, medtem moramo prostore urediti glede na novo linijsko postavitev in avtomatski odvoz odpada. Naslednja naložba bo v tiskarski stroj. Certificiranje po prehrambnem standardu smo prestavili na naslednje leto. Težko bi rekla, da katera panoga kaže posebno vitalnost. Naš portfelj strank je precej razpršen in pokrivamo zelo različne branže. Trenutno največ prodamo trem panogam: industriji malih gospodinjskih aparatov, industriji aparatov za osebno nego in prehrambni industriji. Za nas so pomembne vse panoge, ki potrebujejo visokozahtevno embalažo.
