Naložbe v tehnološke postopke, ne le v naprave – EOL 86

Mojca Bernik; foto: Barbara Zajc

Lek si je do leta 2015 postavil več okoljskih ciljev: izboljšanje učinkovite rabe vode za 10 % glede na leto 2010; izboljšanje energetske učinkovitosti za 10 % glede na leto 2010; zmanjšanje emisij halogeniranih in nehalogeniranih hlapnih organskih spojin v ozračje za 20 % glede na leto 2010. Za doseganje teh ciljev ste izvedli več ukrepov na več lokacijah. Katere bi izpostavili kot ključne?
Kot je razvidno iz Poročila o trajnostnem razvoju družbe Lek d.d. za leto 2012, smo v navedenem primerjalnem obdobju najbolj poudarjali zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin (HOS) v ozračje. Do leta 2012 smo jih zmanjšali že za 45 %. V številkah to pomeni, da smo iz 258 t emisij HOS leta 2010 prišli na 143 t leta 2012, kar je precej več, saj je bilo z globalnim dolgoročnim ciljem do leta 2015 določeno le 20-odstotno zmanjšanje. V zadnjem obdobju smo na lokacijah v Ljubljani, Mengšu in Prevaljah končali obsežne zamenjave naprav za čiščenje emisij HOS z novimi, zmogljivejšimi in energetsko učinkovitejšimi napravami RTO (regenerativna termična oksidacija) in izvedli ustrezne dodatne prevezave izpustov emisij na naprave. Za naprave RTO je značilno, da obratujejo brez dodajanja zemeljskega plina že pri relativno nizkih koncentracijah topila, med 1,2 in 1,5 g topil/m³ odpadnega zraka, tako da poleg učinkovitega čiščenja pri teh napravah lahko govorimo tudi o prihrankih energije – zemeljskega plina. Ne vlagamo pa samo v naprave, ampak poskušamo tudi na področju tehnoloških postopkov emisije HOS čim bolj omejiti oziroma zamenjati nevarne HOS-e z manj škodljivimi. Tako smo leta 2011 na Prevaljah izdelali zadnjo serijo filmsko obloženih tablet z metilenkloridom, ki smo ga v celoti nadomestili z etanolom, zdaj pa že potekajo aktivnosti na Prevaljah in v Ljubljani za zamenjavo etanolne faze z vodno fazo pri procesu lakiranja tablet. Žal postopki zamenjav potekajo počasneje, kot bi si želeli, saj smo odvisni od odobritev regulatornih organov na posameznih trgih.

Kaj pa na drugih področjih?
Ukrepi na drugih področjih – voda, hrup, energija, odpadki itd. – sicer ne izkazujejo tako visokih učinkov, so pa prav tako pomembni. Navedimo samo nekatere: projekt uporabe odpadne vode, ki nastaja pri pripravi vode za hlajenje. Tako smo na Prevaljah porabo vode za hlajenje zmanjšali za 30 %, v Lendavi smo preusmerili odpadni micelij iz sežigalnice na lokaciji v bioplinarno in s tem na letni ravni prihranili skoraj 35.000 GJ energije in zmanjšali izpust CO₂ v zrak za nekaj več kot 2.000 ton na letni ravni. V Ljubljani smo namestili dodatne dušilce hrupa, čeprav so bili vseskozi pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi emisij hrupa, v Lendavi smo zamenjali razsvetljavo in prihranili energijo, v Ljubljani smo zamenjali sistem hlajenja poslovne stavbe in sklop za klimatizacijo proizvodnih prostorov z energetsko učinkovitejšim …

Katere so bile pomembne investicije?
Vrednost naložb v varovanje okolja je leta 2012 znašala 2,4 milijona EUR, od tega je bilo samo za napravi RTO v Mengšu in Ljubljani namenjenih kar 1,15 milijona EUR.

Ciljev ne dosegate pri zmanjševanju količin odpadkov, saj se količine odpadkov povečujejo. Zakaj, kako boste ta trend obrnili?
Proizvodnja narašča in zelo težko znižati je trend v absolutnih vrednostih. Okoljske vidike in s tem tudi zmanjševanje odpadkov namreč upoštevamo že v razvojni fazi tehnološkega postopka oziroma transferja nekega izdelka in je dodatna optimizacija pozneje med proizvodnjo lahko minimalna. Ker zmanjšani vplivi delujejo na okolje v tako zgodnji fazi naše proizvodnje, javnosti niso vidni in je zato morda včasih napačen občutek, da jih ni. Delujemo namreč ravno nasprotno – zmanjšujemo vplive na okolje že v najzgodnejši fazi, ko se postopek še razvija.

Prosim, navedite konkreten primer.
Navedla bom primer organskih topil: leta 2012 smo jih predelali in ponovno uporabili kar 89 %, od tega v Lendavi celo 97 %. Zaradi izredno strogih meril glede nečistoč smo prisiljeni preostanek topil predati v nadaljnjo predelavo ali odstranitev. A tudi v takih primerih iščemo za okolje najustreznejše rešitve, pri čemer imajo ponovna uporaba, recikliranje in sežig z izkoristkom toplote in pare za tehnološke namene prednost pred običajnim sežigom. Leta 2012 smo začeli odvažati odpadni micelij, ki je biorazgradljiv odpadek, v bioplinarno, čeprav smo ga pred tem sežigali. S tem sicer nismo zmanjšali količine odpadka, smo pa zagotovili okolju primernejšo obravnavo odpadka. V bioplinarno smo preusmerili tudi odpadno rastlino komarčka in ameriškega slamnika. Strinjamo se, da je preprečevanje nastajanja odpadkov oziroma njihovo zmanjševanje izredno pomembno, hkrati pa je prav tako pomembno, da z odpadki, ki pri procesih nastajajo, ravnamo okolju prijazno. V Novartisu in v Leku je prepovedano odlaganje nevarnih odpadkov, trendi pri odlaganju nenevarnih odpadkov pa so »nič odpadkov na odlagališča« (t. i. »zero waste to landfill«).

In kako je z embalažo?
Tudi embalaža, v katero pakiramo izdelke, je v končni fazi odpadek. Leta 2012 smo za izboljšanje trajnostnega ravnanja z embalažo opredelili osnovna načela oblikovanja in proizvodnje embalaže, ki določajo izbiro materialov, kot so naravno lahki materiali, materiali iz recikliranih vsebin, obnovljivih virov, ki se lahko predelajo in ne vsebujejo toksičnih sestavin, oblikovanje in velikost pakiranja – zmanjšanje skupne teže, volumna, zmanjšanje števila tipov pakiranja in združevanje primarne in sekundarne embalaže v eno, tudi naročanje embalaže – sodelovanje z okoljsko in družbeno odgovornimi dobavitelji, ki na primer uporabljajo papir, ki ni beljen na osnovi klora, večje sodelovanje z lokalnimi dobavitelji in s tem znižanje okoljskega vpliva pri transportu. Prvi rezultati izboljšav na posameznih izdelkih so bili vidni že leta 2012. Pričakujemo še boljše v prihodnjih letih.

Na podlagi katerih kriterijev se odločate pri postavitvi trajnostnih in okoljskih ciljev? Kako poteka izbira prednostnih ukrepov?
V skrbi za okolje sledimo dolgoročnim globalnim ciljem, ki so bili določeni leta 2010 za petletno obdobje. Hkrati uresničujemo vsakoletne kratkoročne cilje. Izhodišče za določanje in uresničevanje ciljev sta Novartisova oziroma Lekova politika varovanja zdravja, varnosti in okolja. Redno vrednotenje uspešnosti sistema ravnanja z okoljem nas vodi pri določanju kratkoročnih konkretnih ciljev oziroma ukrepov. Prepoznane okoljske vidike ovrednotimo ob upoštevanju kriterijev skladnosti z zakonodajo, ekonomiko poslovanja in ugledom družbe ter po metodologiji tveganj. Pri tem se opiramo na analize tveganj, interne in Novartisove presoje, inšpekcije, pritožbe, nevarne pojave in skoraj dogodke. Na osnovi tako ovrednotenih vidikov se opredelijo korektivni ukrepi, cilji in programi dela. Odgovorne osebe imajo okoljske cilje tudi v svojih osebnih ciljih.

Ve se, da so trajnostni premiki zmeraj kompleksni in multidisciplinarni. Kako je konkretno trajnostna filozofija in implementacija vpletena v Lekove procese, saj delujete na štirih lokacijah, hkrati pa ste del skupin Sandoz in Novartis?
V Leku se zavedamo, da je poslovna uspešnost več kot le dober finančni rezultat. Družbena odgovornost in zavezanost trajnostnemu razvoju sta sestavna dela poslovanja in ključ do uspeha. Kot del Sandoza in generične divizije Novartisa gradimo svojo dejavnost na štirih stebrih družbene odgovornosti: do bolnikov, do vodenja poslovanja, do ljudi in skupnosti ter skrbi za naravno okolje. Izjave o pomenu odgovornosti do družbe so že pred leti zamenjali povsem konkretni cilji. Ker so pri nas bolniki na prvem mestu, smo leta 2012 razvili 26 novih izdelkov za najzahtevnejše svetovne trge, ob koncu leta pa je potekalo več kot 260 razvojnih projektov. Naslov menedžerja leta 2012 za mag. Vojmirja Urlepa je dokaz, da verjamemo v povezanost trajnega doseganja uspešnosti z etičnostjo poslovanja. Leta 2013 se je več kot 200 zaposlenih z vseh lokacij po Sloveniji udeležilo dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki je globalna Novartisova pobuda prostovoljstva. Izobraževalne delavnice za osnovnošolce, družabni program v domovih starejših občanov, spoznavanje sveta računalništva skupaj s starejšimi, darovanje krvi so le nekatere izmed aktivnosti, ki dokazujejo, da je Lek aktivno vključen v skupnost in ima poseben posluh za stiske otrok.

To pomeni, da celovito uveljavljate shemo EMAS?
Uveljavitev sheme EMAS, sistema EU za okoljevarstveno vodenje in presojo organizacij,  smo kot prva farmacevtska družba v Sloveniji uvedli na vseh štirih Sandozovih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in Prevaljah. Okoljsko izjavo smo razširili v Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek, v katerem poleg razkritij okoljskih vplivov prostovoljno vključujemo tudi vse širši nabor ekonomskih ter družbenih kazalnikov.

Del naših vrednot, ki jih s svojim lastnikom, družbo Novartis, delimo že vse od nakupa pred enajstimi leti, je tudi skrb za zaposlene in njihov razvoj. V tem pogledu so naši lastniki mnogo bolj odgovorni do zaposlenih kot velik del slovenskih podjetij. Skrb za zaposlene se udejanja z vrsto medsebojno povezanih programov, ki so namenjeni razvoju sodelavcev in preventivi, motivaciji, spodbujanju zaposlenih k iskanju novih načinov skrbi za lastno zdravje in kakovost življenja.

Prizadevamo si ustvariti tako delovno okolje, ki je motivirajoče in spodbuja kreativnost zaposlenih. Kot del ene največjih svetovnih farmacevtskih družb svojim zaposlenim omogočamo razvoj kariere v mednarodnem prostoru, veliko vlagamo v njihov osebni in profesionalni razvoj. Poleg tega spodbujamo zdrav način življenja zaposlenih, vključujoče in raznoliko delovno okolje, posebno pozornost posvečamo razvoju kariere žensk in usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja.

Na enoto proizvoda želite odtisniti čim manj vplivov na naravno okolje. Pri tem ste osredotočeni na ključne vplive vaše dejavnosti. Kateri so ti ključni vplivi?
Kot ključne vplive na okolje smo prepoznali rabo energije in vode, emisije v zrak, odpadke, izpuste v vode ter delno hrup in vonj.

Kako merite odtis svojih proizvodov, ko zapustijo vašo tovarno? Ali razmišljate o sledljivosti teh izdelkov na vsej poti do končnega uporabnika in po uporabi?
Izdelkom sledimo do končnega uporabnika oziroma po uporabi. Odtisov za zdaj ne merimo. Novartisova politika je glede odpadkov precej strožja od naših zakonodajnih zahtev. Tudi od pogodbenikov pričakujemo zavezanost načelom Novartisove politike družbene odgovornosti. Okoljska odgovornost pogodbenika je eden izmed ključnih kriterijev izbire ali potrditve. Pogodbeni dogovor je jamstvo, da bo pogodbenik upošteval vse veljavne zakone in predpise, povezane z zdravjem, varnostjo in okoljem ter prav tako s poštenimi delovnimi praksami in z nezakonito diskriminacijo. Okoljsko ravnanje pogodbenika preverjamo s presojo.

Odstranjevanje odpadnih zdravil iz naših skladišč, npr. v primeru neustrezne serije ali pretečenega roka, je strogo nadzorovano vse do končne odstranitve, o odstranitvi pa pogodbenik sestavi tudi komisijski zapisnik. Ustreznost sistema ravnanja z odpadnimi zdravili je predmet številnih Novartisovih presoj, celo na tistih področjih zahtev, ki jih naša zakonodaja nalaga veletrgovcem.

Kakšna organizacijska in informacijska podpora je potrebna za obvladovanje tako kompleksnih procesov?
Ravnanje z okoljem je vključeno v sistem Zdravje, varnost in okolje (ZVO). Ta sistem je uveljavljen na vseh štirih Sandozovih lokacijah v Sloveniji. Vloge, odgovornosti in pooblastila so določeni po organizacijski strukturi in funkcijski organiziranosti. Na lokacijah običajno deluje več različnih enot, zato poteka delovanje po načelu gostitelj – gost, kar omogoča enotne standarde ZVO na celotni lokaciji. Gostitelj je največja enota z ustrezno organizacijo ZVO. Na lokaciji postavlja interne standarde, ki veljajo tudi za goste. Prav tako spodbujamo neposredno povezovanje zaposlenih v različnih vlogah, funkcijah in enotah, ki presegajo formalno organiziranost ZVO in s tem ustvarjamo priložnosti za zaposlene na vseh lokacijah, da se izkažejo tudi z majhnimi idejami. S spletnim upravljanjem idej smo za izboljšanje delovnih postopkov in procesov prejeli že več kot tisoč zanimivih idej, od tega se jih več kot 5 % posveča okolju.

Za obvladovanje procesov je seveda informacijska podpora izrednega pomena. Že samo zbiranje podatkov o ZVO zahteva celovit sistem, ki zagotavlja transparentnost in primerljivost podatkov. V Leku uporabljamo za zbiranje, preverjanje in potrjevanje podatkov enoten Novartisov sistem poročanja Data Managemet System (DMS), katerega zbrani podatki so podlaga za zakonsko zahtevano poročanje ministrstvom in drugim zainteresiranim deležnikom, npr. presojevalcem, vsaj enkrat letno pa jih pregleda najvišje vodstvo.

Lek je v Sandozu med drugim vodilni globalni razvojni center za izdelke in tehnologije, kompetenčni center za razvoj vertikalno integriranih izdelkov, kompetenčni center pri razvoju in proizvodnji biofarmacevtskih izdelkov idr. Torej imate močno pozicijo in s tem tudi globalni vpliv. Kako v okviru svojega razumevanja trajnostnega razvoja vpletate principe krožnega gospodarstva, industrijske simbioze, integralnega gospodarstva?
Naša družba je trajnostno naravnana, in kjer strogo regulirani procesi dela v farmacevtski industriji dopuščajo, skušamo v svoje proizvodne procese čim bolj okoljsko učinkovito vplesti svoje resurse in resurse iz svoje okolice, če je to seveda mogoče. V Sandozovi proizvodni lokaciji v Avstriji, na primer, so »odpadno« toplo vodo iz proizvodnje uporabili za ogrevanje okoliških hiš.

Tudi sicer je eden od ključnih ciljev Novartisa poslovanje v sozvočju z naravo in ne proti njej.

Prizadevamo si učinkovito uporabljati vire in zmanjševati vplive na okolje.

Smo tudi med prvimi podpisniki ene največjih pobud družbene odgovornosti na svetu, Global Compact Združenih narodov, in delujemo v skladu z njenimi načeli.

Kako v Leku in skupinah Sandoz in Novartis prevzemate širšo odgovornost za vplive na naravno okolje, ki jih imajo vaši izdelki? Eden zelo pomembnih vplivov je onesnaževanje voda z izločanjem snovi v vodo po zaužitju zdravil. Kot vam je znano, so julija evropski poslanci potrdili seznam prednostnih snovi, ki predstavljajo največjo nevarnost za onesnaževanje površinskih voda. Prvič bodo na nadzorni seznam morebitnih onesnaževalcev vključena tri zdravila, ki se lahko nekoč znajdejo na seznamu prednostnih snovi. Gre za tri pogosto rabljene farmacevtske snovi (17 alfa-etinilestradiol (EE2), 17 beta-estradiol (E2) in diklofenak), zato poslanci pozivajo Komisijo, naj razvije strateški pristop k tveganjem, ki jih za vodno okolje predstavljajo zdravila.
Vse bolj poglobljeno poznavanje kemijskih snovi nam je omogočilo, da smo še pred zahtevami slovenske zakonodaje in evropskih direktiv začeli preučevati vplive farmacevtskih učinkovin na vodno okolje. Posebno pozornost smo posvetili učinkovinam, ki zaradi naše dejavnosti pridejo v odpadne vode, od tu pa prek čistilnih naprav v površinske vode. Ekotoksikološke podatke učinkovin redno pregledujemo, jih vrednotimo skladno s strogimi Novartisovimi kriteriji in ustrezno ukrepamo. Znano pa je, da delež farmacevtskih učinkovin v vodah le delno prihaja iz proizvodnje in, kot tudi sami navajate, pretežno od končnih uporabnikov, zato se strinjamo, da sta potrebna strateški pristop in celovita obravnava tveganja.