| Poraba embalaže v EU | | |
| V Sloveniji porabimo največ papirne in kartonske embalaže, dane na trg, in najmanj kovinske embalaže, kar je enako, kot je povprečje v EU. Na splošno pa poraba embalaže, dane na trg, upada, kar je lahko posledica več dejavnikov, med drugim tudi zaostrenih gospodarskih razmer. Te so do varčevanja in drugačnih strategij pripeljale tako potrošnike kot proizvajalce. Kakšen je bil trend porabe v EU med leti 1998-2010? | |
Količina embalaže, dane na trg v državah EU, je naraščala vse do leta 2007, ko je zaradi gospodarske krize začela padati in 19 držav članic je v letu 2009 poročalo o manjših količinah embalaže, dane na trg. Leta 2008 je bilo dano na trg več kot 81 milijonov in pol ton embalaže državah EU, leta 2009 dobrih 76 milijonov in pol. V letu 2010 si je gospodarstvo ponekod že nekoliko opomoglo in količina embalaže se je ponovno povečala za približno dva milijona ton. V Sloveniji je bilo leta 2004 na trg danih 162 tisoč ton embalaže, leta 2010 pa 204 tisoč ton embalaže.
Poraba glede na vrsto embalaže
Poraba steklene embalaže se je med leti 2005-2010 v državah EU znižala za 2 kg, na 32 kg/prebivalca. V Sloveniji je bil trend ravno obraten, saj je poraba steklene embalaže narasla za 2 kg, na 15 kg/prebivalca v letu 2010. Največ steklene embalaže so v letu 2010 porabili v Luksemburgu, 66 kg/prebivalca. Med leti 1998-2010 je poraba steklene embalaže na prebivalca EU-15[1] padla za 12,1 %, v EU-12[2] pa je med leti 2005-2010 padla za 6,6 % kg/prebivalca.
Prav tako je nekoliko padla poraba kovinske embalaže, od 10 kg/prebivalca v letu 2005 na 9 kg/prebivalca v letu 2010. V Sloveniji je bila količina porabe kovinske embalaže v letu 2004 7 kg/prebivalca, ki pa je v letih med 2006-2008 narasla na 9 kg/prebivalca. V letu 2010 pa je količina ponovno padla na 7 kg/prebivalca. Opazimo torej trend porasta in nato ponovnega upada. Največji porabnik kovinske embalaže med državami EU je bilo v letih 2009-2010 s 13 kg/prebivalca Združeno kraljestvo. Največ kovinske embalaže v obdobju med 1998-2010 pa je leta 2001 porabila Irska, kar 20 kg/prebivalca. V istem obdobju je poraba kovinske embalaže na prebivalca EU-15 padla za 17,2 %, v EU-12 pa je med leti 2005-2010 narasla za 0,7 % kg/prebivalca.
Med leti 2005-2010 je bila poraba plastične embalaže v EU dokaj konstantna, gibala se je od 29-30 kg/prebivalca, medtem ko je v Sloveniji od leta 2004 poraba naraščala – od 16 kg/prebivalca v letu 2004 do 24 kg/prebivalca v letu 2008, v letu 2010 pa je bila poraba te embalaže v povprečju 22 kg/prebivalca Slovenije. Največ plastične embalaže so v letu 2010 porabili v Luksemburgu, 44 kg/prebivalca. Tudi plastične embalaže so med leti 1998-2010 največ porabili na Irskem, in sicer leta 2006 kar 63 kg/prebivalca. Med leti 1998-2010 je v EU-15 poraba plastične embalaže narasla za 23,8 %, v EU-12 pa je med leti 2005-2010 narasla za 8,9 % kg/prebivalca.
Poraba papirne in kartonske embalaže se je med leti 2005-2010 v EU-27 gibala med 62-64 kg/prebivalca. V Sloveniji pa je od leta 2004, ko je znašala 26 kg/prebivalca, narasla na 40 kg/prebivalca v letu 2010. Največ te embalaže so v letu 2010 porabili v Nemčiji, kar 88 kg/prebivalca. Največjo količina porabljene papirne in kartonske embalaže med leti 1998-2010 pa je imela z 99 kg/prebivalca prav tako Irska, in sicer v letu 2000. Med leti 1998-2010 je poraba papirne in kartonske embalaže v EU-15 narasla za 6,1 % kg/prebivalca.
Med leti 2005-2010 pa se je v EU-27zmanjšala poraba lesene embalaže, in sicer za 2 kg, na 24 kg/prebivalca. V Sloveniji je v primerjavi z letom 2004, ko je bila poraba lesene embalaže 14 kg/prebivalca, poraba v letu 2010 narasla za en kg/prebivalca. Največja količinska poraba pa je bila v letu 2007, ko je v povprečju znašala 19 kg/prebivalca Slovenije. Največ lesene embalaže je v letu 2010 z 42 kg/prebivalca porabila Finska. V EU-15 je poraba lesene embalaže med leti 2003-2010 padla za 10,7 %, medtem ko je v EU-12 poraba lesene embalaže med leti 2005-2010 narasla kar za 47,2 % kg/prebivalca.
Ključne ugotovitve
V skladu s podatki, o katerih so poročale posamezne države članice EU je razvidno, da se v EU porabi največ papirne in kartonske embalaže, najmanj pa kovinske embalaže. V zadnjih petih letih je najbolj narasla poraba lesene embalaže, in sicer v državah EU-12, najbolj pa je v EU-15 padla poraba kovinske embalaže. Upad je bil prisoten tudi pri stekleni embalaži (EU-27) in leseni embalaži (EU-15).
Recikliranje embalaže
Z dajanjem embalaže na trg je močno povezano tudi njeno odlaganje. Direktiva o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC si prizadeva za čim manjši vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje, dopolnjena direktiva iz leta 2004 pa postavlja tudi cilje glede recikliranja embalaže. Od leta 2000 se količina embalaže, ki konča na odlagališču, znatno manjša, kar pomeni, da močno narašča količina recikliranja embalaže. Do konca leta 2010 je bilo v državah EU-27 recikliranih 63 % embalaže, dane na trg. Precej držav članic EU je tako preseglo cilj direktive, da do leta 2010 reciklirajo 55 % embalaže, dane na trg.
V letu 2010 je bilo v državah EU-15 recikliranih 65 % embalaže, v državah članicah EU-12 pa 47 % embalaže, dane na trg. V letu 2010 je bilo v državah EU-27 na odlagališčih odloženih okoli 18,7 milijonov ton embalaže (skupaj z leseno embalažo). Kot primerjava, količine zavržene hrane je bilo v letu 2010 89 milijonov ton. EUROSTAT poroča, da je bilo v letu 2010 na odlagališčih držav članic EU-27 skupaj odloženih več kot 1.051 milijonov ton odpadkov. Med letoma 1998-2010 je količina embalaže, dane na trg v EU-27 narasla za 11,1 %, medtem ko je količina recikliranja embalaže narasla za 53,5 %. Poraba embalaže je v tem obdobju narasla za 4,8 %. Trend torej kaže manjše naraščanje količin dane embalaže na trg in porast recikliranja odpadne embalaže.
Vir
The European Organization for Packaging and the Environment (EUROPEN) (2013). Packaging and Packaging Waste Statistics 1998-2010. Belgium, Brussels.
