Ljubljana v novo leto z novim energetskim stebrom – EOL 84/85

Samo Lozej

Novo Javno podjetje Energetika TE-TOL, ki začenja skupno pot z novim letom, je nastalo hkrati z novim energetskim zakonom, ki je v javni razpravi v Državnem zboru. Sprejeli naj bi ga na začetku leta. Prinaša nekatere novosti – kaj to pomeni za novo družbo in kakšno mesto bo zavzelo vaše podjetje v slovenskem energetskem sistemu?
Skupno podjetje se bo imenovalo Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki je tudi sicer obstoječe ime družbe, h kateri se pripaja TE-TOL. Pripojitev ni povezana z novim energetskim zakonom.

TE-TOL je največja soproizvodnja električne in toplotne energije v Sloveniji in po instalirani moči eden največjih energetskih objektov v državi. Energetika Ljubljana je največji oskrbovalni sistem s toploto v Sloveniji in med večjimi na področju oskrbe z zemeljskim plinom. Ključno dejstvo je, da bo skupna družba velika energetska družba, pomembna predvsem za osrednjo Slovenijo.

Zagotovo so bili v javni razpravi o izhodiščih za združevanje obeh energetskih podjetij na mizi plusi in minusi. Prevladali so plusi. Kateri? Vas vznemirja kateri izmed minusov?
Ne, združevanje družb TE-TOL in Energetike Ljubljana ni bilo predmet javnih razprav, sta pa vodstvi obeh družb skupaj z družbenikom Javnim holdingom Ljubljana preučila prednosti in slabosti procesa, a tudi njegove cilje, s študijo o ekonomski analizi koristi in stroških združevanja. Ta je pokazala, da so predvsem z vidika odjemalcev energije dejavnosti obeh družb med seboj tako povezane, da je ločevanje med dve družbi, še posebej v luči potrebnega tehnološkega in tržnega razvoja, nekoristno. Zagotovo ima vsaka odločitev tako prednosti kot slabosti, ali pluse in minuse, kot vi pravite… Dejstvo je, da je takšna združitev procesno zelo zahtevna – med drugim ključne aktivnosti potekajo v času kurilne sezone, torej v delovno zelo obremenjenem časovnem obdobju za obe družbi. Gre za strateški proces, ki bo privedel do velikih organizacijskih in kulturnih sprememb v obeh družbah. Kot tak bo najprej in najbolj vplival na zaposlene. Veliko pozornosti bomo zato morali namenjati t.i. postintegracijskem procesu združitve. Je pa ta združitev zagotovo priložnost, na kateri bo skupna družba morala nadgrajevati svoj potencial, ki je predvsem v dolgoletnem znanju in izkušnjah.

Kljub ocenam o razmeroma šibkih neto poslovnih rezultatih obeh podjetij pogumno napovedujete nov investicijski in razvojni cikel. Od plinsko-parne enote do termične obdelave odpadkov in prenove distribucijskega omrežja. Kje boste dobili denar?
Tehnološke razvojne naložbe v slovenski energetiki danes niso stvar prestiža, temveč stvar nujne potrebe. Teža odločitve je času finančnega krča ali določene ohromljenosti še toliko večja. TE-TOL kot soproizvodnja toplotne in električne energije trenutno dosega vse okoljske zahteve. Z letom 2016 začnejo veljati nove dopustne (mejne) emisijske vrednosti žveplovih in dušikovih oksidov ter prahu iz velikih kurilnih naprav. To je zahteva evropska direktiva o industrijskih emisijah (IED Direktiva). Te vrednosti so občutno nižje od trenutno veljavnih in jih TE-TOL že sedaj dosega, razen pri dušikovih oksidih. Direktiva omogoča tudi prehodno obdobje prilagoditve novim dovoljenim vrednostim, in sicer od 1. 1. 2016 do 1. 7. 2020. RS je skladno z direktivo pripravila Prehodni načrt, v katerega se je vključil TE-TOL V njem so zapisani ustrezni ukrepi TE-TOL, s katerimi se bo prilagodil novim mejnim emisijskim vrednostim. Med njimi so ukrepi zmanjševanja dušikovih oksidov kot tudi delna zamenjava premoga z zemeljskim plinom. Trenutno smo aktivni pri novelaciji dolgoročne razvojne strategije, po kateri smo tako v TE-TOL kot v Energetiki Ljubljana prepričani o že začrtani razvojni smeri. Gre za delno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom. V kolikor bo šlo za projekt, ki bo nadomestil toplotno moč obstoječega premogovnega bloka 2 (94 megavatov), lahko govorimo o vrednosti naložbe v višini 120 mio EUR brez stroškov financiranja. Financiranje je v manjšem delu predvideno z lastnimi sredstvi, večji del pa s posojili Evropske investicijske banke in komercialnih bank. Ker se TE-TOL pripaja k Energetiki Ljubljana, se bo zadolževalo skupno, združeno podjetje. Z vidika bank so zaželena tudi poroštva s strani garantov, ki so lahko npr. Republika Slovenija ali Javni holding Ljubljana. Z zmožnostjo financiranja izvedbe investicije pa je povezana vsaj še ena tema, to je cena toplote v daljinskem sistemu ogrevanja v Ljubljani, ki je dolgoletno precej nižja kot v večini ostalih slovenskih mest. Posledično bo potrebno to ceno zvišati, da se bo lahko zagotovil del sredstev za izvedbo potrebne investicije tudi iz tega naslova.

V vaših razvojnih načrtih načrtujete naložbo v termično obdelavo odpadkov, saj se CERO Barje gradi in bo zagotovo zgrajen pred izgradnjo sežigalnice. Kajti MKO se še ni odločilo o izgradnji objekta, prav tako se še ni začel postopek umeščanja v prostor, ki bo trajal nekaj let. Poleg tega ni še nobenega zagotovila, da bo Slovenija termično obdelavo uvrstila med projekte v finančni perspektivi 2014-2020. Kaj pričakujete od države in kako bo CERO Barje reševal problem velikih količin odpadkov? Ali ste prepričani, da bo Ljubljana izbrana kot lokacija za sežigalnico glede na opozorila stroke, da je v Sloveniji en obrat za termično obdelavo, poleg celjskega, dovolj?
Naj najprej navedem nekaj zelo pomembnih dejstev… Energetska predelava odpadkov je obvezna državna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je odločitev o izgradnji takega objekta izključno v pristojnosti države oziroma pristojnega ministrstva. Država odločitve za gradnjo objekta še ni sprejela. Zanjo še ni bila podana niti pobuda, ki bi jo morala potrditi Vlada RS kot prvi pogoj za začetek priprave Državnega prostorskega načrta. TE-TOL ni družba, ki bi lahko odločala o tem, ali Slovenija potrebuje tak objekt ali ne. Ravno tako ni družba, ki bi odločila, kje bo tak objekt stal, še manj, da bi lahko ocenjevala, koliko bo odpadkov… Ker je TE-TOL ključni proizvajalec ogrevne toplote za daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani in ker zakonodaja zahteva, da je objekt energetske predelave odpadkov priključen na daljinski sistem ogrevanja, morebitna njegova postavitev – ne glede na to, da je zanj pristojna država – pomembno vpliva na obstoječe delovanje TE-TOL. S tem tudi na njegovo energetsko vlogo v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. TE-TOL je zato vsa dejstva, povezana s potencialno energetsko predelavo odpadkov z državnega in lokalnega nivoja od leta 2006 do 2011 resno upošteval v svoji razvojni strategiji. Razvojna strategija TE-TOL pa ne temelji na energetski predelavi odpadkov, temveč je prioritetno usmerjena v postopno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom. Če zaključim, na to vaše vprašanje mora odgovoriti pristojno ministrstvo.

Kupiti ste morali pravico za emisijo CO₂. Zakaj? TE-TOL je v zadnjih letih dosegel zmanjšanje emisij v okolje. Kaj pomenijo za vašo družbo ostrejše zahteve iz nove direktive o industrijskih emisijah?
Ukrepi, s katerimi se bomo prilagodili novim zahtevam IED direktive, so zapisani v Prehodnem nacionalnem načrtu RS, ki je v potrjevanju na evropski komisiji. Komisija je načrt že pregledala in ga ocenjuje kot popolnega. TE-TOL je dobil skladno odločbo o podeljenih brezplačnih emisijskih kuponih za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 za leto 2012 769.556 emisijskih kuponov. Zaradi uporabe lesnih sekancev nam v tem obdobju ni bilo potrebno kupovati emisijskih kuponov. Po letu 2013 ni več podelitve brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo električne energije. Evropska komisija je postavila pravila za podelitev brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije. In sicer 80 % v letu 2013, ki linearno pada do leta 2020 na 30 % s ciljem, da leta 2027 ne bo več podeljenih brezplačnih emisijskih kuponov.

V politiki trajnostnega razvoja je poudarjen pomen zelenim energentom. Vaše glavno gorivo je premog, bo tako ostalo? Ali ste poskušali dogovoriti dobavo lesne biomase z domačimi dobavitelji, saj Slovenija razpolaga z dovolj surovine. Ali je točna informacija, da ni prišlo do dogovora in da tudi lesno biomaso uvažate?
Kot ste že sami omenili v enem izmed prejšnjih vprašanj in kot sem že pojasnil, naša razvojna strategija temelji na delni zamenjavi premoga z zemeljskim plinom. Uvedba obnovljivega vira energije, konkretno lesne biomase, je bila uspešno realizirana že v letu 2008. Danes iz OVE proizvedemo 10 % električne in toplotne energije, s čimer na nivoju Slovenije prispevamo največji delež energije, proizvedene iz lesne biomase v soproizvodnji. Za dobavo lesne biomase imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji iz Slovenije in z dobavitelji iz Hrvaške. Letno potrebujemo okoli 78.000 ton lesnih sekancev.

Največ koristi najbrž pričakujejo od nove družbe prebivalci širšega območja Ljubljane. Kaj jim lahko obljubite?
Kot enovita družba bosta obe podjetji s povezanimi dejavnostmi lahko delovali še bolj povezano, učinkovito in racionalno. Predvsem pa bosta z združitvijo omogočali celovito energetsko oskrbo in večje koristi za vse Ljubljančane in prebivalce osrednje Slovenije.