| Energetska sanacija šolskih objektov | | |
| »Poraba toplotne energije se bo lahko na podlagi izvedenih ukrepov po strokovni oceni, zmanjšala za 65 %, poraba električne energije pa za okoli 15 %,« je na uradni otvoritvi izvedene energetske sanacije šolskih objektov dejal Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka. Skupna vrednost celovite sanacije je znašala 2.395.854 evrov, delež sofinanciranja pa je bil 91,7 %. Energetsko sanacijo so izvedli na dveh lokacijah s skoraj 13.000 m2 ogrevalnih površin. Letos so v sodelovanju z Inštitutom Metron predelali in začeli uporabljati tudi električni avto. Poseben dosežek pa je nedvomno energetska sanacija objektov. | |
Z energetsko sanacijo objektov Šolskega centra ste pričeli že pred dvema letoma, torej ste že zgodaj začeli ugotavljati energetsko potratnost stavbe. Kaj je ugotovila analiza energetske porabe in kje so bile največje izgube?
Drži. Začetek projekta Energetska sanacija Šolskega centra Škofja Loka sega s prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev in projektiranjem v leto 2011. Na terenu se je izvedbeno sanacija začela avgusta 2012. Energetska sanacija je bila izvedena na lokacijah Podlubnik 1 b in Kidričeva 59, kar skupaj zajema skoraj 13.000 m2 ogrevanih površin.
Že pred energetsko sanacijo je bil v iskanju rešitev za povečanje energetske učinkovitosti opravljen energetski pregled stavb. Pregled je pokazal, da so največji energetski varčevalni potenciali objekta predvsem na ovoju zgradbe, ogrevalnem sistemu in na notranji razsvetljavi. Glavnino toplotnih izgub stavbe naj bi sodeč po opravljenem energetskem pregledu predstavljale prav toplotne izgube skozi zunanji ovoj. Izolacija fasade je bila nezadostna, okna so bila starejša. Na osnovi energetskega pregleda je bilo ugotovljeno, da lahko z energetsko sanacijo šolskih objektov pričakujemo največje prihranke prav pri porabi toplotne energije.
To niso bile edine spremembe, ki bi naj zagotovile večjo energetsko učinkovitost. Kakšen je bil program prenove?
Osnovno vodilo izvedbe sanacije je bilo poiskati energetsko najbolj učinkovite rešitve glede na ugotovitve energetskega pregleda stavb, ob čemer naj bi se v čim večji meri ohranila celostna podoba objektov. Pri ohranitvi podobe sta se izkazala kot posebej zahtevna predvsem dva elementa, to sta ustrezna izolacija izrazitih betonskih reber na fasadi in ustrezna umestitev prezračevalnega sistema v objekt centralne šolske stavbe.
Poleg zamenjave energetsko neustreznih oken z novimi s troslojno zasteklitvijo ter izvedbe ustrezne toplotne izolacije na zunanjem ovoju in stropih proti neogrevanemu podstrešju je posebnost te energetske sanacije v tem, da ima osrednji objekt tudi sodobno prezračevanje s preko 80-odstotnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka, torej rekuperacijo.
In energenti?
Na lokaciji Podlubnik 1 b sedaj predstavlja osnovni energent zemeljski plin v kombinaciji s toplotno črpalko za pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone. Kotel na kurilno olje je bil na lokaciji Kidričeva 59, Srednja šola za lesarstvo, zamenjan s sodobnim kotlom na lesno biomaso, kar je pomemben korak k energetski samopreskrbi. V okviru energetske sanacije je bil sistem prezračevanja in pohlajevanja prostorov povezan v centralni nadzorni sistem (CNS), kjer je možno preko spletne aplikacije upravljati objekt tudi na daljavo. CNS omogoča nastavitve dnevnika obratovanja objekta in sinhronizacijo delovanja posameznih elementov sistema, ugotavlja anomalije in odstopanja ter omogoča takojšnje ukrepanje in s tem optimizacijo obratovalnih stroškov objekta.
Zamenjali ste tudi razsvetljavo.
Točno. V šoli je bila vgrajena sodobna razsvetljava z napredno digitalno regulacijo DALI, ki osvetljenost regulira glede na zunanjo svetlobo in prisotnost v prostorih. Na saniranih šolskih objektih je bil vzpostavljen sistem digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja, DOM:EU, s pomočjo katerega je možno v vsakem trenutku na daljavo spremljati porabo toplotne in električne energije, vode in stanje klimatskih pogojev objekta.
Takšni posegi nedvomno dajejo energetske in finančne učinke.
Poraba toplotne energije se bo na podlagi vseh izvedenih ukrepov energetske sanacije po strokovni oceni lahko zmanjšala za 65 %, poraba električne energije pa za okoli 15 %. Določene prihranke predvidevamo tudi zaradi energetskega knjigovodstva in sistema digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja. Tovrstne rešitve namreč lahko po oceni stroke prispevajo do 5-odstotne energetske prihranke.
Energetska sanacija šolskih objektov ne bo le povečala energetske varčnosti in učinkovitosti. Zmanjševala bo izpuste toplogrednih plinov in drugih negativnih vplivov na okolje. Sanacija pomeni tudi izboljšanje bivalnih pogojev, ki bodo prispevali h kakovosti izobraževalnega procesa.
Med drugim ste se odločili za izgradnjo kotlovnice na biomaso. Od kod boste dobili biomaso in za kakšno tehnologijo ste se odločili? Je to začetek vaše energetske samooskrbe?
Slovenija je na visokem tretjem mestu poraščenosti z gozdovi v Evropi in posledično razpolaga s precejšnjimi količinami biomase. A tega v preteklosti nismo dovolj izkoristili. Biomaso sta v veliki meri izrinila kurilno olje in plin. Glede na to, da smo v okviru projekta sanirali objekt Srednje šole za lesarstvo, se nam je zdelo primerno, da ponudimo dober zgled mlajši generaciji, ki bo šele vstopila na trg delovne sile. Predvsem pa sledimo sodobnim okoljskim trendom in trajnostni naravnanosti lokalnega in širšega nacionalnega okolja. Na lokaciji Kidričeva 59 je bil tako kotel na kurilno olje zamenjan s kotlom na lesno biomaso. To je korak k energetski samopreskrbi. Nova kurilnica bo namreč omogočila uporabo lesnih ostankov, ki nastanejo v okviru praktičnega dela izobraževalnega procesa, za lastno oskrbo s toplotno energijo. Dodano vrednost izvedene energetske sanacije predstavlja dejstvo, da lahko šola vgrajene naprave vključuje v izobraževalni proces.
Posebnost vašega projekta je sodobno prezračevanje učilnic z več kot 80-odstotnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka. Zakaj ste se odločili za to naložbo?
Prezračevanje z vračanjem toplote iz odpadnega zraka, ki je bilo vzpostavljeno v več kot 40 učilnicah, izboljšuje energetsko učinkovitost stavbe in zagotavlja optimalne bivalne pogoje. Med drugim skrbi za izmenjavo vlage in čiščenje vstopnega zraka. Prezračevanje tako preko izboljšanih bivalnih pogojev bistveno prispeva h kakovostnejšemu izvajanju izobraževalnega procesa.
Vemo, da je prezračevanje sicer možno izvajati z rednim odpiranjem oken in vrat. Vendar je to prezračevanje energetsko potratno. Zatorej smo se odločili za prezračevanje z rekuperacijo. S tem namreč zagotavljamo ustrezno izmenjavo zraka v bivalnih prostorih. Prav tako uporabljamo vrsto prezračevanja, ki je še posebej priporočljiva za nizkoenergijske stavbe z zelo učinkovitim tesnjenjem oken in vrat.
Kako ste oblikovali in realizirali finančno konstrukcijo energetske prenove?
Nosilec projekta »Energetska sanacija Šolskega centra Škofja Loka« je bil Šolski center Škofja Loka, ki je uspešno pridobil nepovratna sredstva Kohezijskega sklada EU in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, partner v projektu pa Gimnazija Škofja Loka. Skupna vrednost investicije z DDV je znašala 2.395.854 evrov. Delež sofinanciranja je predstavljal 91,7 % vrednosti investicije. Vrednost lastnih virov je znašala 198.761 evrov.
Sanacija je bila izvedena v skladu s terminskim in finančnim načrtom. Sanacija je bila končana septembra 2013. Največ dela je bilo opravljenega v času počitnic, ob vikendih in praznikih, ko ni bil moten izobraževalni proces.
Vzpostavili ste sistem digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja. Boste sami spremljali porabo in učinkovitost prenove?
S pomočjo sistema digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja bomo lahko v vsakem trenutku na daljavo preko spletnih aplikacij in mobilnih naprav spremljali porabo toplotne in električne energije, vode in stanje klimatskih pogojev objekta. To pomeni, da bomo lahko sproti nadzirali »dogajanju« v saniranih stavbah in sledili uspešnosti uresničenih ciljev energetske sanacije.
Digitalni energetski monitoring namreč na lokaciji zajema podatke, ki jih preko spletnega informacijskega sistema interpretiramo v informacije. Ključne informacije predstavljajo dinamične in primerjalne analize rabe in stroškov energije in vode.
