Arhitekturna stroka je zamudila priložnost – EOL 84/85

Kaj je NEVA, kako bi jo najpreprosteje predstavili in kaj vas je spodbudilo k demonstraciji nizkoenergijske vzorčne arhitekture? Navajate predvsem energijsko vrednost in element sodobne atraktivne arhitekture. Ali ne gre tudi za zelo pomembno pedagoško vrednost, saj so pri gradnji sodelovali dijaki različnih profilov?
NEVA je nizkoenergijska vzorčna arhitektura. Že samo ime apelira na glavna dva cilja, ki smo jih želeli doseči: torej energetsko varčno in sodobno atraktivno arhitekturo.

Glavna spodbuda za gradnjo Neve je predvsem zavedanje, da je gradnja danes in v prihodnosti izključno samo energetsko varčna. Naše glavno poslanstvo je usposabljanje dijakov za izzive, ki se nanašajo na novogradnjo in predvsem na prenovo obstoječega stavbnega fonda. Vemo, da je v izobraževanju najučinkovitejša «praktična izkušnja«. Zelo smo zadovoljni, da smo jo uspeli ponuditi našim dijakom vseh programov, ki jih izobražujemo. Od zidarjev, tesarjev, keramičarjev, suho montažerjev in gradbenih tehnikov. Pri tem pa ne gre samo za izvajalsko – tehnične rešitve, ampak gre tudi za širitev vrednot varstva okolja.

Zakaj ste se odločili za leseno montažno izvedbo hiše in kaj je zdaj NEVA – bolj počitniška hišica ali inovativna učilnica in učni eksperiment?
Les kot gradbeni material doživlja izjemen ponoven preporod. V Sloveniji imamo velik potencial lesa. Percepcija Evropejcev je, da je les zdrav, topel in naraven material, ni pa trden in varen. Seveda je to le čutno zaznavanje. Težko je ljudi prepričati, da lesena gradnja ne pomeni samo brunarice, ki so dolgo časa veljale in še veljajo kot sinonim lesene gradnje. Želeli smo pokazati, da se z lesom lahko gradi moderno. Povezali smo se s podjetjem Lumar, ki zna zagotovo najbolje združiti naravno surovino s sodobno tehnologijo, znanjem in tradicijo. Sodelovanje z njimi in spoznavanje njihove tehnologije je bilo izjemno zanimivo. Pri iskanju vsebine oziroma programa za hišo smo se na začetku spogledovali z idejo o »turistični arhitekturi«, »dnevni sobi v gozdu«, počitniški hiši za dva z razgledom. Objekt je vzorčen, začasen in zanj nismo potrebovali gradbenega dovoljenja. Program objekta je imaginaren, je samo programski koncept, ki je pomagal pri arhitekturni zasnovi objekta. Dejansko je prostor v času procesa gradnje in finalizacije površin pomenil učni poligon. V hiši nameravamo izvajati tudi pouk za manjšo skupino dijakov. V mislih imamo bolj eksperimentalne metode poučevanja vsebin splošnih predmetov.

Vendar ni le v tem unikatnost objekta NEVA?
Jaz vidim dvojno posebnost, v obliki in v namenu objekta.

Že sama arhitekturna zasnova objekta je drugačna. Kompakten stavbni volumen z enokapno streho, ki se spušča proti jugu, je postavljen na trapezen tloris. Dvignjen je nad nivo terena, kar omogoča lahkotnejši stik objekta s terenom. Odzivnost objekta v prostoru je zelo raznolika, stavbo doživljamo v zelo različnih razsežnostih.

Druga posebnost pa je ta, da je bil proces nastajanja NEVE konstanten učni poligon za dijake in tudi učitelje. Spoznavali smo nove materiale in tehnologije in se povezovali in posvetovali s proizvajalci in izvajalci posameznih gradbenih materialov. Sodelovanje med šolo in gospodarstvom je zelo redko, za gradbene šole v Sloveniji popolna novost. Bolj za šalo smo ta konstantni učni proces poimenovali tudi »aktivni pouk v počitniški hiši«.

Kaj je bilo ključno pri zasnovi energijsko varčne zgradbe, na katere elemente gradnje ste morali biti najbolj pozorni?
Najprej sama oblika parcele: stisnjena zelenica, na severnem delu šolskega kompleksa med šolsko igrišče, parkirni prostor in gradbene delavnice. To je prostor izrazito konične – trapezne zasnove. Dobra vidljivost z obvoznice – promocijski vidik ter bližina gradbenih delavnic sta edini prednosti lokacije, ki je bila na razpolago znotraj šolskega prostora.

Tlorisna zasnova je bila pogojena z obliko parcele in z majhno kvadraturo. Pri določanju stavbnega volumna in orientaciji zgradbe smo upoštevali temeljne značilnosti oziroma priporočila. Mislim na koncepte za zasnove energetsko varčnih zgradb, kot so: kompaktna oblika stavbe, orientacija zasteklitve proti jugu, ustrezno senčenje, ustrezen naklon strehe in prav tako orientiran proti jugu, namestitev fotovoltaike.

Vseskozi je bila prisotna tudi želja, da uporabimo čim več različnih materialov na fasadi. Tako bodo dijaki dobili največ izkustvenega znanja z njihovo uporabo. Tako smo pri oblikovanju fasad uporabili različne materiale: največ lesa, vlaknocementne plošče Esal, kovinska senčila. Uskladiti razgibano fasadno geometrijo in raznolikost materialov sta bila iz arhitekturno oblikovalskega vidika zahtevna naloga. Največ pozornosti pa smo posvečali pravilni izvedbi stavbnega ovoja. Sestav je povzet po tehnologiji Lumar za nizkoenergijske objekte.

Kako so se v projekt vključili dijaki?
Dijaki so bili vključeni v vse faze, od načrtovanja do izvedbe. V programu gradbeni tehnik so dijaki pripravljali načrte, seveda pod mojim mentorstvom. Risali so idejno zasnovo, podrobnejše načrte za izvedbo lesene montažne konstrukcije – torej podloge za Lumar. Po postavitvi konstrukcije so risali tudi 3D modele lesene konstrukcije in načrte končne izvedbe, detajle, narisali smo tudi projekt izvedenih del. Vseskozi so pripravljali promocijske predstavitve hiše. V poklicnih programih pa so se dijaki ukvarjali z dejanskim izvajanjem del na objektu. Dijaki programa okoljevarstveni tehnik bodo uredili okolico NEVE.

Hišo NEVA ste poimenovali tudi nizkoenergijska vzorčna arhitektura. Del strokovnih mnenj je enoten v oceni, da slovenska arhitektura še ne razmišlja dovolj o trajnostni gradnji. Kaj menite?
Največji problem predstavlja popolna izključenost ali raje neaktivnost – neučinkovitost arhitekturne stroke pri energetskih sanacijah obstoječih objektov. Danes smo priča številnim nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade, s katerim je prvotna arhitektonska zasnova stavbe uničena. Taka dela se najpogosteje izvajajo le po navodilh izvajalcev, brez načrtov in strokovnih tehničnih rešitev, ki bi ohranjale arhitekturni nagovor stavb. Ne glede na likovno pripovednost zgradb se vseh zgradb loteva na enak način – na pročelja se preprosto doda izolativni sloj in zaključno fasadno plast, po navadi omet Demit. Tako pospešeno uničujemo in izgubljamo našo arhitekturno dediščino. Problematična je zlasti prenova stavb iz obdobja modernizma, ki je narejena iz vidnih betonov, fasadnih opek. Dejstvo je, da je ta del naše arhitekture tudi spomeniško najmanj zaščiten.

Stroka bi tu morala imeti pripravljene rešitve, tehnične detajle, napotke, kako preprečiti toplotne mostove, ohraniti betonske fasade…. Menim, da je na tem področju arhitekturna stroka že zamudila veliko priložnost, ki jo energetska sanacija stavb ponuja: torej celovito in ne le tehnično sanacijo skupnega prostora in obstoječe arhitekture. Veliko škode je žal že narejene.

Zakaj vam je slogan »form follows function« ljubši kot slogan »no form-just function«?
Energetska učinkovitost in trajnostno načrtovanje sta danes »preglasili« glavno poslanstvo arhitekture. Premišljevanje o stavbni masi, oblikovanju volumna, o svetlobi in sencah v prostorih…. je danes zapostavljeno. Vsa pozornost gradbenikov in arhitektov je fokusirana na stavbni ovoj, na debelino izolacije in toplotno prevodnost U, ki je izmerljiva! Lepote in funkcionalnosti hiše pa se ne da izmeriti!

Naj citiram še mladega arhitekta Tomaža Krištofa, ki pravi takole:

“Postaviti energetsko varčnost za osrednji motiv arhitekturnega ustvarjanja je popolna anomalija za naš poklic. Prav je sicer, da je energetska varčnost zapisana v pravilnikih med t.i. bistvenimi zahtevami za objekte; kot so tudi mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita z varstvom okolja, varnost pri uporabi in zaščita pred hrupom. A zakone je potrebno brati tako, kot so tudi pisani. Pisani pa so kot minimalen standard vsake dejavnosti, kot nekaj, pod kar tako ali tako ne smemo iti. Bistvene zahteve, in z njimi tudi energetska varčnost, so temelj, na katerem se arhitektura šele prične graditi. Nikakor pa ne smejo postati naša maksima.“

Z njim se popolnoma strinjam.