Logistika in pošta | | |
Pošta Slovenije je pred začetkom nove naložbe v izgradnjo poštno logistične mreže v Sloveniji. Nov objekt paketno pretovorne pošte bodo gradili v Celju. Vendar je naložba le del prestrukturiranja, ki ga Pošta Slovenije izvaja na področju logistike, saj se na trgu razmere spreminjajo, vplivi e-substitucije pa so vse močnejši. Tako ugotavlja mag. Andrej Rihter, pooblaščenec poslovodstva Pošta Slovenije. In koliko vpliva e-pošta na decembrsko poslovanje? Čedalje bolj, čeprav v mednarodnem prometu manj. | |
Kateri trendi na poštno-logističnem področju v EU v zadnjem obdobju najbolj vplivajo na razvojno in poslovno usmeritev Pošte Slovenije?
Liberalizacija trga poštnih storitev, ki se je zgodila na območju EU, v RS s 1. 1. 2011, spremenjene gospodarske razmere, tehnološki napredek in posledično rast e-substitucije je narekovala spremembe razvojnih in poslovnih usmeritev tako evropskih kot tudi svetovnih poštnih operaterjev. To je posledično vplivalo na poslovanje ter spremenjene poslovne usmeritve Pošte Slovenije, d.o.o.
Sestavni del te usmeritve je najbrž tudi sodelovanje v več mednarodnih projektih v okviru svetovne poštne zveze. Na katerih področjih se najizraziteje kaže usmeritev k zeleni logistiki, saj je pošta potencialno velik onesnaževalec zraka?
Omenil bom le nekatere. Projekt Informatizacija glavne pisarne in uvedbo elektronskega arhiva – INFOG, ki uvaja elektronsko poslovanje znotraj poslovnega sistema Pošte Slovenije. Vzpostavljen je sistem za evidentiranje, zajem, upravljanje in hrambo elektronskih dokumentov Electronic Document Management System – eDMS, ki omogoča postopni prehod na brezpapirno poslovanje in uvaja večjo urejenost poslovanja. V Pošti Slovenije smo izdelali Strategijo ekološke učinkovitosti transporta v Pošti Slovenije, na osnovi katere sledimo okoljevarstvenim ciljem na področju logistike. Leta 2010 smo pridobili naziv ‘Zeleni logist za leto 2010’. To pomeni, da v celoti ustrezamo kriterijem, ki so bili podani v razpisu za priznanje Zelena logistika. Cilj, ki ga želimo doseči, je posodobitev voznega parka. To ni kratkoročna naloga. Količine izpusta CO2 bomo zmanjšali. Ta cilj želimo doseči z intenzivnim uvajanjem alternativnih naftnih derivatov, mislim na vozilo na utekočinjen naftni plin, s postopnim prehodom na električna akumulatorska vozila, s postopnim prehodom na električna hibridna vozila, predvsem pri težjih dostavnih vozilih, in s prehodom na vozila na vodik. Prav to, kar sem omenil na koncu, je kajpak cilj za prihodnost.
Katere učinke ste dosegli z reorganizacijo paketne logistike?
Paketna logistika ni zaključena v celoti. V kolikor imate v mislih paketno logistiko na območjih večjih mest, bomo to zaokrožili v tem letu. Glavni učinki so v zvišanju kakovosti opravljene storitve, centralizaciji nadzora in fleksibilnosti izvajanja vseh procesov. Hkrati se je povečala odzivnost in zmanjšala manipulacija s paketi. Konkurenčna prednost se odrazi predvsem v tem, da lahko v konceptu paketne logistike zagotavljamo storitev po meri kupca oziroma naročnika. To pomeni individualno obravnavo potreb po storitvah posameznega potencialnega partnerja.
Pošta je sprejela tudi načrt izgradnje poštnih logističnih centrov v Sloveniji. Kako poteka izvedba in kako daleč je gradnja v Celju?
Pošta Slovenije je v skladu s smernicami, ki so zapisane v strateškem razvojnem programu 2013-2017, opredelila kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razvojne zmožnosti obeh poštno logističnih centrov, Ljubljana in Maribor. Hkrati je opredelila t.i. tri nivojsko logistično platformo, v katero spadajo t.i. paketno pretovorne pošte, med katere sodi tudi pošta 3102 v Celju. Predvidevamo, da bodo investicijska vlaganja presegla 3 mio €. Sredstva za izgradnjo navedene pošte so bila rezervirana že v poslovnem načrtu v letu 2012, a tudi v letu 2013. Trenutno smo v fazi izbire izvajalca gradbenih, strojnih in elektro del. Razpis je pri koncu. Zaradi hitrejše izgradnje objekta in njegove čimprejšnje predaje v uporabo smo se odločili, da dela oddamo na ‘ključ’. Objekt bo obsegal 3000 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za koncentracijo, predelavo in distribucijo poštnih pošiljk in paketov. S tem boo v celoti zadostil trenutnim potrebam po izvajanju logističnih procesov na regionalnem področju, ki obsega poslovno enoto Celje, in sicer na severu do avstrijske meje in na jugu do hrvaške meje. Hkrati bo razbremenil poštno- logistične centre Maribor in Ljubljana. Geografsko se Celje nahaja v t.i. centralni Sloveniji, kjer prihaja do presečišč različnih blagovnih tokov. To je podkrepilo odločitev za investicijo na tem območju. Objekt bo opremljen s sodobno tehnologijo, ki bo omogočala izvajanje različnih procesov v segmentu logističnih storitev, in sicer predelavo paketnih pošiljk, njihovo usmerjanje, paletizacijo, depaletizacijo, cross-docking, fleksibilnost in večjo odzivnost na različne potrebe naročnikov. Hkrati bo objekt ekološko sprejemljiv, ogrevanje in hlajenje objekta z geo-sondo, vgrajeni bodo ekološko sprejemljivi materiali in podobno.
Katere kratkoročne cilje ste opredelili v strategiji o ekološki učinkovitosti transporta – še posebej, kar zadeva ureditev zelenega voznega parka, ki ste ga na Pošti začeli že kmalu uvajati?
V ekološki študiji so navedeni kratkoročni cilji, ki predvidevajo znižanje emisij za 17 % do leta 2015 in za 31 % do leta 2020. Za doseganje teh ciljev strategija predvideva postopno vpeljavo novih tehnologij. V voznem parku se v letu 2015 predvideva približno 10 % vozil na plin, 10 % vozil na akumulatorski in 10 % vozil na hibridni pogon. Takšen vozni park bi leta 2015 pripomogel k znižanju emisij za 17 %.
V koliki meri ste uspeli posodobiti vozni park z vozili na električni pogon in kakšni so načrti? Ekološki vozni park Pošte obsega 60 lahkih dostavnih vozil (LDV) na plinski pogon, 5 LDV na električni pogon, 48 koles na električni pogon in 20 skuterjev na električni pogon, torej skupaj 133 okoljsko prijaznih vozil, kar je okrog 5 %. Letos je še predvidena nabava 7 električnih koles. Ekološki vozni park bo z realizacijo nabave planiranih transportnih sredstev v letu 2013 obsegal 140 okoljsko prijaznih vozil.
Uvedba eko vozil je dala določene zelene prednosti, to je zmanjšanje emisij in hrupa, pokazala pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost se je izkazala pri tujih dobaviteljih in nudenju poprodajnih storitev. Serviserji niso dovolj izobraženi, dobava rezervnih delov ni pravočasna, okvare na električnih vozilih so pogoste, težave z e-avtomobili pri nizkih temperaturah in podobno.
Glede na dosedanje izkušnje z eko vozili in njihovim vzdrževanjem se bomo v prihodnjih letih pri eko vozilih odločali za poslovni najem in ne več za nabavo. S testiranjem različnih eko vozil ugotavljamo, kakšne vrste eko transportnih sredstev so najprimernejše za našo poštno dostavo.
Kakšen delež zavzema logistika v strateškem razvoju vašega podjetja?
Lahko navedem, da je Pošta Slovenije v obdobju prestrukturiranja, ki je povezana z razmerami na trgu poštnih, denarnih in drugih storitev, a tudi z izjemnim vplivom e-substitucije. Glavnina prestrukturiranja gre ravno v smeri logistike, natančneje v oskrbovalne verige in pa v informacijske storitve. V segmentu oskrbovalnih verig je strategija usmerjanja k izvajanju vseh procesov – od zagotovitve prenosa blaga od naročnika do prejemnika. Mislim tudi na storitev v imenu in za račun vseh spremljajočih logističnih dejavnosti, kot so cross-docking, paletizacija, depaletizacije, komisioniranje, skladiščenje blaga – LIFO, FIFO in podobno, izvajanje storitev t.i. distribucije v segmentu B2B, B2C, izvajanje, just in time, dostava v različnih časovnih oknih, izvajanje logističnih procesov v t.i. hladni verigi. Predvsem želimo, da se na konkurenčnem trgu logističnih storitev povezujemo z različnimi ponudniki logističnih storitev tako na področju izvajanja procesov skladiščenja kot makro in mikro distribucije. Pomembno je, da je na trgu konkurenca, vendar pa je vsaj toliko pomembna tudi zdrava konkurenca in pripravljenost na medsebojno sodelovanje, partnerski odnos in iskanje skupnih rešitev, ki za naročnika pomenijo predvsem nižanje logističnih stroškov.
Po katerih elementih je Pošta Slovenija družba, ki uveljavlja model trajnostnega razvoja?
V kolikor domnevamo, bolje, vemo, da trajnostni razvoj temelji na treh stebrih, torej da mora družba kakovostno upravljati tri vrste kapitala, gospodarskega, družbenega/socialnega in naravnega/okoljskega, lahko z gotovostjo trdim, da Pošta Slovenije uveljavlja model trajnostnega razvoja. To lahko podkrepim z nekaj dejstvi. Kot gospodarska družba sodi v eno izmed največjih zaposlovalk v RS in je odgovorna do svojih zaposlenih. Med drugim v svoji viziji poudarja, citiram – ”Razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati njihovo socialno varnost’. Družba je vsekakor ekološko naravnana, kar dokazuje laskavi naziv ‘Zeleni Logist’, ki ga je Pošta prejela za leto 2010.
Približuje se čas pošiljanja prijaznih voščil. Koliko se pozna vse bolj razširjeno pošiljanje čestitk po e-pošti na decembrsko poslovanje?
V Pošti Slovenije v mesecu decembru v primerjavi z ostalimi meseci v letu še vedno beležimo nekoliko povečan promet, čeprav ni več takšne razlike kot v prejšnjih letih. Za primerjavo lahko povem, da je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih skoraj 306 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa dobrih 14 milijonov pošiljk. V lanskem decembru je bilo v notranjem prometu prenesenih slabih 27 milijonov pošiljk, kar je za milijon in pol več kot znaša povprečje v ostalih mesecih. V mednarodnem prometu je bilo v lanskem decembru prenesenih 1,2 milijona pošiljk, kar je enako kot povprečje v ostalih mesecih.