| Odpadek kot surovina | | |
| Kako danes, ko okoljska politika EU, torej tudi Slovenija, kot vodilo pri ravnanju z odpadki izpostavlja, da je odpadek surovina, zveni v Sloveniji dobro znan slogan Dajmo Industriji Nazaj Odpadne Surovine? V Dinosu so si ga izmislili že zdavnaj. A zdaj je poseben čas in trg postavlja ovire, kako se ravna z odpadki in kakšno je zanimanje za surovine. Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa, ne opozarja le na položaj gospodarstva, pač pa predvsem na črni trg, kot pravi. Država ne najde ali noče najti ukrepov za zajezitev črnega trga. Sogovornik pa upa, da zakonodajalec vsaj ne bo popustil komunalnim podjetjem, ki želijo onemogočiti droben odkup zbiralcem starega papirja in kovin. | |
Evropski slogan odpadek je vir, je surovina je temelj za ravnanje z odpadki tudi v Sloveniji. Kako se to v praksi kaže. Ali je Dinos v zadnjih treh letih zbral in predelal več odpadkov? Je rast ali ni?
Podjetje Dinos v zadnjem letu ne beleži rasti količin predelave. Razlogov za to je nedvomno več, in sicer zaradi gospodarskih razmer. V Sloveniji smo zaprli več tovarn, a znani so tudi podatki o manjši potrošnji. V Dinosu že dolgo vemo, da je surovina odpadek, a gospodarski zastoj se kaže povsod in to vpliva na rast zbranih količin.
Največ kritik na račun ravnanja z odpadki leti na zmedo v sistemu, na proste strelce, črni trg, na inšpekcijo, na regulativo. Kje so največje ovire za večjo učinkovitost pri zbiranju in kje opažate pozitivne spremembe? Razmere na trgu še niso transparentne.
Še vedno se srečujemo s problemom nejasne ločnice med javno službo in upoštevanjem trga. Zakon o varstvu okolja namreč ureja, da so za določene vrste komunalnih odpadkov predvidene javne službe. Žal pa Uredbe, ki bi to uredila, čeprav jo izvajalci v sistemu že dolgo čakamo, še ni. Žal si zdaj pravico in odgovornosti vsak razlaga po svoje, zato prihaja na trgu do anomalij.
Zlasti posebna zgodba je zbiranje starega papirja. Kdo zdaj pije in plača? Še posebej je to vprašanje aktualno, ker se v Sloveniji zbere le okrog 60 % odpadnega papirja glede na celotno porabljeno količino v papirnicah. Zakaj? Kaj lahko naredi Dinos, kaj drugi?
Naše mnenje je, da nikoli doslej ni bilo toliko nepotrebnih in vročih, tudi neproduktivnih razprav glede zbiranja odpadnega papirja. Vemo, kakšno tradicijo pri zbiranju odpadnega papirja ima Dinos. Dolgo že več kot 65 let. Na trgu so seveda še drugi. Zagotovo pa na tem področju še pred desetimi, petnajstimi leti določena komunalna podjetja niso poslovala v tej dejavnosti. Pravilno bi bilo, da se povzročiteljem odpadkov predvsem da možnost izbire, s kom bodo sodelovali.
Z uredbo o komunalnih odpadkih se je vnela pravzaprav razprava, koliko prostega trga bo dopustila regulativa. Komunalna podjetja niso zadovoljna z rešitvami? Kakšno je vaše mnenje?
Področje drobnega odkupa samo po sebi ni dovolj transparentno opredeljeno. Smer, ki jo kažejo nekatere razprave, da bodo gospodinjstva lahko izbirala, komu bodo predala papir in kovine, se mi zdi edino smiselna.
URKO naj bi končno uredil zmedo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Večina kritičnih ocen je enotna, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo razpadel. Katere rešitve bi morali sprejeti?
Da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji razpadel, se ne morem strinjati. Nenazadnje je sistem deloval kljub vsem »luknjam« v regulativi. Še vedno sem mnenja, da bi sistem z določenimi popravki v Uredbi normalno deloval. A da so v ozadju sedanjih, nekoliko kaotičnih razmer interesi, da se sistem zruši in se ga spremeni, je tudi dobro vidno.
Dinos iz odpadkov dela sekundarne surovine. Kaj se letos dogaja s cenami sekundarnih surovin? Kako Dinos stimulira zbiranje odpadkov?
Cene sekundarnih surovin so letos na lanski ravni, torej so cene precej nižje kot prejšnja leta. Dejstvo je, da je to rezultat izrazito manjšega povpraševanja po surovinah zaradi manjših naročil. Stimuliranja zbiranja odpadkov se lotevamo z različnimi akcijami zbiranja in oglaševanja.
Kaj kažejo rezultati vašega centra predelave – šrediranja v Naklem in kaj vas je navedlo, da širite predelavo na plastiko?
Center za predelavo stare pločevine v Naklem deluje skladno z vsemi smernicami, ki jih narekuje OVD. Količine so glede na možnosti in poslovne želje manjše. Veliko k temu pripomore črni trg, ki ga v Sloveniji država nikakor ne omeji. Na plastiki smo na odpadnem polietilenu začeli s proizvodnjo opranega LDPE granulata, s katerim bi našim končnim kupcem omogočili surovino, ki ni več odpadek. Vse je še v prvi fazi. Odpremili smo nekaj kamionov, zato o rezultatih še ne morem govoriti.
Občanom krajšate poti za oddajo odpadkov v vaših skladiščih. Delež te oddaje v kriznih časih raste?
Predvsem želimo ljudi spodbuditi, da bi kovine in papir nosile na Dinos, saj to počnemo že več kot šest desetletij, kot sem povedal. Delež oddaje ne raste zaradi vseh davkov, ki jih je potrebno plačati od tega prihodka. Poleg tega je problem črni trg, kjer ni potrebno skrbeti za vse zakonske predpise in pogoje. Res pa je, da raste delež tistih ljudi, ki prinesejo star papir ali pa odpadno železo, da gredo v trgovino z denarjem, ki ga dobijo od odkupa, po kruh in mleko. To pa je žalostno in je že druga zgodba. Zelo me žalosti nastop določenih komunalnih podjetij in tudi komunalne zbornice, ki poskušajo z vsemi silami onemogočiti droben odkup zbiralcem. Ne zavedajo se, da je črni trg močnejši od vseh zbiralcev in komunalnih podjetij.
Naložbe?
Podjetje Dinos skupaj z lastnikom Scholz ag. nenehno razmišlja o naložbah, vendar v tako neurejenem in neprijaznem naložbenem okolju, pa tudi ob nedorečeni okoljski zakonodaji, težko resno razmišlja o kateri koli smeri investiranja.
