| Komunalna podjetja o cenah storitev | | mag. Vanesa Čanji | |
| Večletni pritisk prenizkih cen komunalnih storitev, na katerega so vztrajno opozarjala komunalna podjetja, je s sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja sicer popustil. A za seboj je pustil pravo opustošenje na komunalnem omrežju, v katerega se po večini ni kaj dosti vlagalo. Bodo občine, lastnice omrežij, po novem sredstva iz omrežnin res vlagale v investicije? Bodo zmogle nujne sanacije obstoječih omrežij in izgradnjo novih, kar jim nalaga evropska direktiva? | |
Komunalna podjetja so zadnje desetletje opozarjala na prenizke cene komunalnih storitev. Kaj je konkretno prinesla liberalizacija cen?
Stojan Franetič, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva: S sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je država, po večletni regulaciji na tem področju, pa tudi zadrževanju cen, vzpostavila stabilen in pregleden sistem. Pri tem ne gre za popolno liberalizacijo cen komunalnih storitev, temveč za poenotenje metodologije za oblikovanje cen komunalnih storitev in večjo transparentnost pri obračunavanju.
Glavna sprememba nove uredbe je omrežnina. Z omrežnino so občinam, kot lastnicam komunalne infrastrukture, omogočili namensko zbiranje sredstev za obnovo in vzdrževanje komunalne infrastrukture, s čimer bodo komunalna podjetja, kot izvajalci, lahko zagotavljala višjo kakovost komunalnih storitev. Kakovostna komunalna infrastruktura bo posledično zmanjšala tudi negativne vplive na okolje.
Druga vidnejša sprememba je poenotenje cen vodarine in kanalščine za gospodarske in negospodarske odjemalce. To pomeni, da za kubični meter vode gospodinjstva in podjetja plačujejo isto ceno. Prav tako pa mora komunalno podjetje, ki oskrbuje več občin, poenotiti tudi ceno vodarine in kanalščine za vse svoje odjemalce.
S sprejetjem uredbe so komunalna podjetja dobila možnost, da jih lahko po večletni regulaciji in tudi zadrževanju cen storitev, prilagodijo aktualnim razmeram ter spremembam na trgu. Naj samo omenim, da je cena dizelskega goriva v zadnjih petih letih narasla za več kot 50 %. Je pa država uredbo, sprejeto novembra lani, letos dopolnila s členom, po katerem mora vsaka prilagoditev cen nad 30 % pridobiti tudi soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Vsekakor taka prilagajanja niso kar samoumevna.
Mag. Marko Cvikl, direktor javnega podjetja Vodovod kanalizacija Celje d.o.o.: Nove cene za naše dejavnosti smo uveljavili s 1. januarjem letos. Potrjene so bile že pred tem, vendar jih zaradi Uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev nismo uveljavili. Ker smo skladno s spremembo cen po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja uveljavili tudi nov način obračuna, odstotka povišanja ni mogoče enoznačno opredeliti. Pri večstanovanjskih objektih se obremenitev praktično ni spremenila, ponekod je prišlo celo do minimalnega znižanja. Pri individualnih objektih pa se je odstotek obremenitve uporabnika povečal, in sicer v odvisnosti od količine porabljene vode in vrste storitve (pitna voda z odvajanjem in čiščenjem ali brez, z odvajanjem padavinskih voda ali brez …). V povprečju je tako znašalo povišanje cen manj kot 10 %.
Nove spremembe cen niso v načrtu. Bo pa zaradi ponovne uskladitve cen z novim predpisom Vlade – z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki razveljavlja obstoječi, zgoraj navedeni Pravilnik, prišlo do sprememb v končnih zneskih na položnicah uporabnikov. Obračun smo z novo uredbo uskladili s 1. avgustom letos.
Primož Rošer, vodja PE Vodovod kanalizacija, Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.: V zadnjih 20 letih cena komunalnih storitev v Šaleški dolini nikoli ni zagotavljala oblikovanja potrebne amortizacije za obnovo komunalnih sistemov. Razlika med prihodki od izvajanja komunalnih storitev in stroški se je z leti samo povečevala. Razloga sta bila dva: upad prodanih količin, predvsem na industrijski potrošnji, in povečani stroški obratovanja in vzdrževanja sistemov zaradi uveljavljanja evropskih tehničnih normativov.
V preteklem letu je država končno sprejela po naši oceni ustrezno Uredbo o oblikovanju cen, ki zagotavlja pokrivanje stroškov upravljanja komunalnih sistemov ter omogoča oblikovanje 100 % amortizacije infrastrukture v obliki fiksnega dela cene komunalnih storitev (omrežnina).
V skladu z uredbo smo v šaleški dolini s 1. marcem uveljavili nove cene. Povišanja so za posamezne dejavnosti različna, in sicer za vodooskrbo in odvajanje komunalnih odplak znaša povišanje v vrednosti 100 % amortizacije infrastrukture, na področju čiščenja komunalne odpadne vode pa je to zvišanje nekoliko manjše. Potrebno je upoštevati, da se je po drugi strani cena znižala, saj se cene storitve za široko in industrijsko porabo ne diferenciranjo več.
Uredba predvideva vsakoletno poračunavanje stroškov upravljanja komunalnih sistemov. Če razlika med potrjeno in obračunsko ceno presega 10 %, je potrebno začeti postopek za uveljavitev nove cene. V KP Velenje v naslednjem letu ne pričakujemo pomembnejšega dviga cen.
Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica, Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.: Cene odvajanja smo spremenili v letu 2009 in še to ne v vseh treh občinah. Cene odpadkov so ostale nespremenjene od leta 2003. Največji problem predstavlja strošek najemnine za infrastrukturo, ki jo imamo v najemu.
Komunala Novo mesto d.o.o.: S 1. januarjem letos smo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja povečali cene tistih komunalnih storitev, ki jih zaradi dvoinpolletne zamrznitve še nismo uveljavili, čeprav so jih občinski sveti potrdili že v letih 2009 in 2010. Cene so se v vseh osmih občinah, v katerih Komunala Novo mesto opravlja komunalne storitve, v poprečju povečale pri odvozu odpadkov za 6,85 %, odvajanju odpadnih voda za 8,02 % in čiščenju odpadnih voda za 10,63 %. Cene oskrbe s pitno vodo so se povečale že v letu 2010.
Trenutno pripravljamo elaborate o potrditvi polne stroškovne cene. Podani bodo tudi predlogi za ponovno povečanje cen komunalnih storitev v odstotkih, ki bodo dogovorjeni z občinskimi upravami in eventualno potrjeni na občinskih svetih. S tem bi se delno sprostila sredstva najemnin za komunalno infrastrukturo, ki bi bila namenjena za vzdrževanje te infrastrukture.
Komunala Kranj javno podjetje, d.o.o.: Cen komunalnih storitev v zadnjem času nismo povišali. Z uskladitvijo cen z veljavno zakonodajo bo v prihodnje prišlo tudi do povišanja cen.
Zaradi slabega finančnega stanja komunalna podjetja niso vlagala v vodovodne sisteme, ki naj bi bili zaradi tega v nezavidljivem stanju. Kakšno je trenutno stanje? Menite, da se bo stanje v prihodnje izboljšalo?
Stojan Franetič: Občine so lastnice komunalne infrastrukture, kamor poleg vodovodnih sistemov spadajo tudi kanalizacijsko omrežje, odlagališča odpadkov in pripadajoči objekti. Sredstva za njihovo gradnjo, obnovo in vzdrževanje zagotavljajo torej občine, ki jim je bil zaradi večletne restriktivne cenovne politike na področju komunalnih storitev skorajda onemogočen sistematičen pristop k reševanju te problematike. Komunalna podjetja uporabnikom zagotavljamo storitve, a je njihova kakovost neposredno odvisna od stanja komunalne infrastrukture. Nezadostno vlaganje v obnovo in vzdrževanje komunalne infrastrukture zaradi restriktivne netržne politike cen pa bi lahko na dolgi rok pomenilo tudi nižanje kakovosti komunalnih storitev.
Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Albin Rakar je v svoji zadnji študiji Vrednost gospodarske infrastrukture in problematika zagotavljanja sredstev za njeno ohranitev ugotovil, da donedavni obračun komunalnih storitev ni zagotavljal sredstev za obnovo in razvoj infrastrukture, s čimer je nastala amortizacijska vrzel. Izračunal je, da bi v primeru neukrepanja samo na vodovodnem omrežju amortizacijska vrzel do leta 2020 znašala skoraj 1 milijardo evrov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se investicije za varstvo okolja leta 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšale kar za 31 %. To je resen signal, da je bilo nujno k reševanju pristopiti resno, tako komunalna podjetja in občine kot tudi država.
Primož Rošer: Na področju vodooskrbe v Šaleški dolini imamo v tem trenutku težave predvsem z zagotavljanjem zdravstveno ustrezne pitne vode, saj je edina naprava za pripravo pitne vode zastarela in stara preko 30 let. Prav tako je težava dotrajano transportno omrežje, ki v dolini zagotavlja zadostne količine surove pitne vode. Obstaja tudi nekaj večjih območjih, kjer je v sušnih obdobjih zaradi pomanjkanja vode vodooskrba ogrožena (občina Šmartno ob Paki, naselje Cirkovce v Mestni občini Velenje). Vse navedene težave bomo rešili z izvedbo kohezijskega projekta, vrednega dobrih 42 milijonov evrov, ki je v fazi realizacije.
Mag. Marko Cvikl: V Celju smo v zadnjih letih izvedli več investicij v vodovodni in kanalizacijski sistem. S tem smo našim uporabnikom zagotovili kakovostno pitno vodo, preprečili daljše motnje v oskrbi in izboljšali tesnost kanalizacijskih sistemov. Je pa res, da je vzdrževanje tehnično zahtevnega in razvejenega sistema – upravljamo z več kot 1.000 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, 200 vodooskrbnimi objekti ter cca 22.000 priključki – tudi finančno zahtevno. Poleg tega so infrastrukturni sistemi, tako vodovodni kot kanalizacijski, sorazmerno stari in zaradi tega so tudi vodne izgube sorazmerno visoke, cca. 40 %, ravno tako pa kanali ne zagotavljajo popolne vodotesnosti. Menimo, da se bo stanje na področju javne infrastrukture v prihodnosti izboljšalo, saj je ravno prihodek iz omrežnine namenjen obnavljanju in vzdrževanju vodovodnih priključkov.
Komunala Novo mesto: Do 1. 1. 2010 so se sredstva amortizacije komunalne infrastrukture evidentirala in namensko porabljala preko javnega podjetja Komunala. Komunala Novo mesto izvaja komunalne storitve v osmih občinah in kar v šestih občinah je bila zaradi prenizkih cen komunalnih storitev večina sredstev amortizacije porabljenih za subvencioniranje cen. Po 1. 1. 2010 se je uveljavil poslovni najem, tako da komunalno podjetje plačuje najemnino za uporabo komunalne infrastrukture občinam. Najemnine se tako vodijo preko občinskih proračunov in se porabljajo za vzdrževanje in novogradnje komunalne infrastrukture. Glede na to, da se cene niso povečevale v zadostni meri, se velik del najemnine v večini občin porabljala za subvencioniranje cen komunalnih storitev. Zato je velik del komunalne infrastrukture v relativno slabem stanju in so potrebna velika vlaganja v obnovo te infrastrukture. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa so potrebna ogromna sredstva za izgradnjo nove infrastrukture za vsa naselja, katera do sedaj niso bila infrastrukturno opremljena, morajo pa biti po evropski direktivi do leta 2017.
Mag. Brigita Šen Kreže: Investicijska vlaganja izvajajo občine, naše podjetje pa skrbi za redno vzdrževanje sistemov. Imamo še nekaj azbestnih cevi. Zaradi zakonodaje je skoraj celoten del finančnih sredstev namenjen izvajanju projekta Čista Ljubljanica. Pri tem so se nekatere občine odločile, da bodo poleg sanitarne kanalizacije, ki jo sofinancira tudi EU, izvedle obnovo vseh ostalih komunalnih vodov, med drugim tudi vodovod.
Komunala Kranj: Lastnice javne komunalne infrastrukture so občine, ki morajo zagotoviti sredstva za investicije in obnove. Žal je vlaganj v javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje premalo. Vir financiranja so tudi sredstva zbranih najemnin, ki jo komunalna podjetja kot upravljavci oziroma izvajalci gospodarskih javnih služb plačujejo občinam. Zaradi zagotavljanja namenskosti porabe zbranih sredstev najemnine infrastrukture smatramo, da bi morali zagotoviti večji nadzor s strani prisojnih državnih organov. V zadnjih letih so se na območju občin, kjer smo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, vlaganja v obnove povečala, a še vedno ne sledijo dotrajanosti vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Glede na dolžino in starost omrežja je največ obnov potrebnih na območju Mestne občine Kranj. Glede na načrtovane projekte, ki se bodo v prihodnjih letih izvedli, pričakujemo, da se bo obnovilo približno 10 % javnega vodovodnega omrežja.
Druga odprta vprašanja
Marsikatera občina ne bo mogla realizirati operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki od lokalnih skupnosti zahteva, da do 31. 12 2015 zagotovijo izgradnjo javne kanalizacije. Sredstev za investicije nimajo, to je že sedaj znano, zadostnih nepovratnih virov v obliki strukturnih ali kohezijskih skladov pa ni na voljo. Komunalna podjetja in občine opozarjajo tudi na počasno in zbirokratizirano delovanje države pri dodeljevanju in porabi evropskih nepovratnih sredstev, ki pa so na razpolago.
Pogosto se sliši opozorilo na slabo tesnost kanalizacijskega sistema, ki je najpogosteje mešanega tipa. Z nepovratnim sofinanciranjem obnove tega omrežja na najgosteje poseljenih aglomeracijah bi dosegli večje okoljske učinke kot pri sofinanciranju izgradnje nove kanalizacije na aglomeracijah redkejše poselitve, kot so primestna manjša naselja.
Velik problem pri oskrbi s pitno vodo je relativna majhnost občin in obravnavanje vodovoda v okviru občinskih meja. Ker so vodovodni sistemi med seboj povezani in ne poznajo občinskih meja, je potrebno razmišljanje o razvoju javnega vodovoda razširiti na celotno območje upravljavca in ne zgolj na vodovod v okviru občinskih meja. Komunalna podjetja stežka prepričajo lokalno skupnost, da bi vlagala v obnovo in novogradnjo na svojem območju v večjem obsegu, kot je potrebno za samo občino, pa bi bilo to zelo koristno neko drugo lokalno skupnost. Pobuda je torej, da se oskrba s pitno vodo oz. vodovod obravnava regijsko.
———————————-
Pregled investicijskih projektov s področja komunale, sofinancirane iz kohezijskih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opravlja naloge posredniškega telesa, kar poenostavljeno pomeni, da izvajajo strokovne naloge za določitev upravičenosti namena izvedbe predlagane operacije v vlogi, ki so jo podale občine oziroma upravičenci. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izvaja naloge organa upravljanja, kar pomeni, da na podlagi usklajene in potrjene vloge posredniškega telesa (MKO) odloča o izdaji odločbe o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007 do 2013, in sicer za projekte, katerih skupna vrednost je nižja od 50 mio €.
Na podlagi izdane Odločbe s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pride do podpisa izvajalskih pogodb med upravičenci in izvajalci ter v nadaljevanju do podpisa sofinancerskih pogodb za posamezno operacijo med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in upravičenkami. Za samo izvedbo projekta so v nadaljevanju odgovorne upravičenke.
