| VŠTP | | |
| Slovenjgraška Visoka šola za tehnologijo polimerov je ena redkih izrazito specializiranih visokih šol, saj se o tehnologiji polimerov pri nas v preteklosti ni veliko govorilo. Raziskovalni projekti in razvoj pa odkrivajo izjemen pomen polimerov in polimernih materialov v gospodarstvu. Pred kratkim so se na Visoki šoli za tehnologijo polimerov zbrali strokovnjaki in gospodarstveniki, ki sodelujejo v čezmejnem projektu Polyregion, pa tudi sicer je posebnost šole, da sodeluje v več mednarodnih raziskovalnih projektih, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj in izdelke iz novih, biomaterialov. Dr. Silva Roncelli Vaupot, dekanica šole, je prepričana, da bodo postali najkakovostnejša šola za tehnologijo polimerov v Sloveniji in širše. | |
Visoka šola za tehnologijo polimerov je programsko usmerjena na področja, ki jih zahtevata razvoj in prihodnost – ne le tehnologija polimerov, tudi trajnostno inženirstvo in interaktivni informacijski sistemi. Kako se trg, gospodarstvo in dijaki odzivajo na vašo izobraževalno ponudbo? Kakšen je trend?
Izredno smo veseli, da se v Sloveniji širi prepoznavnost področja tehnologije polimerov, saj je zanimanje za ta študij iz leta v leto večje. Letos nam je uspelo zapolniti vsa prosta mesta za redni študij (40) že s prvim vpisom. Študenti prihajajo iz vse Slovenije in velika večina jih med tednom biva v Slovenj Gradcu. Ugotavljamo, da je študij tehnologije polimerov trenutno eden izmed bolj privlačnih tehniških študijev v Sloveniji. Vsekakor je to povezano z dejstvom, da so naši diplomanti študijskega programa Tehnologija polimerov zaposljivi in iskani v slovenskem gospodarstvu.
Žal nam je, da dva akreditirana študijska programa, ki sta namenjena študiju razvojno perspektivnim področjem, kot sta trajnostno inženirstvo in interaktivni informacijski sistemi, še vedno ne izvajamo. Za njuno izvedbo VŠTP ni mogla pridobiti koncesije. Ugotavljamo pa, da trenutna gospodarska situacija v Sloveniji ni naklonjena izrednemu študiju. Tudi vpis v izredni študij Tehnologije polimerov je majhen. Kljub temu si zelo prizadevamo, da bi ga ohranili, saj študenti z delovnimi izkušnjami veliko pripomorejo k evalvaciji študijskih programov, njihovemu prilagajanju in spreminjanju.
Za kakšno delo so usposobljeni vaši diplomanti? Ali ste uvedli tudi magistrski študij?
Diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa tehnologije polimerov so usposobljeni za obvladovanje znanj o polimernih materialih in tehnologijah, uporabi inženirskih računalniških orodij, poznavanju osnovnih principov podjetništva ter ekonomiji in menedžmentu. Diplomanti med študijem pridobijo sposobnost za reševanje konkretnih problemov z uporabo inženirskih metod in postopkov. Nadgradnjo pridobljenih znanj na visokošolskem študiju predstavlja magistrski študijski program tehnologije polimerov, ki ponuja poglobljeno znanje in specializacijo na izbranem modulu Strukturni polimeri in kompoziti, Polimeri v medicini in okolju ter Napredne polimerizacijske metode in aplikacije. Študij je izredno privlačen. Vpis je brez diferencialnih izpitov omogočen tudi diplomantom strojništva, kemije in kemijske tehnologije oziroma inženirstva. Trenutno se na VŠTP izobražuje druga generacija magistrskih študentov.
V čem je konkurenčna prednost vaše šole zlasti z vidika zaposlitve in znanj, ki jih pridobi študent?
Konkurenčnih prednosti je več. Od perspektivnosti panoge v Sloveniji in v svetu do pomanjkanja visoko izobraženih kadrov na vseh študijskih področjih, kar predstavlja jamstvo za nadpovprečno zaposljivost naših diplomantov. Ker je manj študentov, se lahko posvetimo vsakemu posameznemu študentu. Naša šola je samostojna, nedržavna visokošolska ustanova, kar nam omogoča lažje prilagajanje zahtevam in trendom v gospodarstvu. Smo tudi prožneje organizirani. Predvsem pa so naši študijski programi izrazito praktično naravnani. Polovico programov praviloma predstavljajo vaje, del vaj se izvaja tudi v podjetjih. Poudariti moram še naše kakovostne visokošolske učitelje in sodelavce, ki imajo odlične akademske in strokovne reference.
Ali je za izvedbo vaših izobraževalnih programov ključno povezovanje s prakso, z gospodarstvom?
Naši študijski programi so izrazito praktično naravnani. Veliko visokošolskih učiteljev prihaja iz gospodarstva. Poleg tega je VŠTP v stalni interakciji z nujnimi in razvojnimi potrebami gospodarstva, tesno sodeluje s podjetji in gospodarskimi družbami. Vključuje se v reševanje strokovnih problemov in sodeluje v njihovih razvojnih projektih. Strokovnjake iz prakse vključuje v študijski proces in raziskovanje. Pomembno je, da v naših samoevalvacijskih postopkih sodelujejo tudi delodajalci naših diplomantov. Njihovi predlogi so podlaga za izboljšave v študijskih programih.
Šolo ste ustanovili še pred krizo. Kot zasebna šolska ustanova se morate financirati iz različnih virov. Kako je s šolninami, kako vas podpira gospodarstvo?
Res je, VŠTP kot samostojen visokošolski zavod pridobiva sredstva iz različnih virov, to so šolnine, donacije, projekti, sponzorstva in koncesija, ki krije le osnovne stroške izvajanja rednega študija, plačilo predavateljev in le manjši delež posrednih stroškov. V zadnjem letu lahko zaradi 8-odstotnega znižanja koncesije s temi sredstvi poravnamo le stroške predavateljev. Enako velja za šolnine iz izrednega študija, saj so v zadnjih letih naše skupine študentov po letnikih zelo majhne. Tudi to je posledica trenutnega stanja gospodarstva.
V prvih letih delovanja smo pridobili nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev, predvsem od ustanoviteljev, s katerimi smo na primer opremili del delovnih postaj v naši računalniški učilnici. V vseh letih delovanja nam predvsem pri zagotavljanju prostorskih razmer veliko pomaga Mestna občina Slovenj Gradec, brez njene podpore šola ne bi mogla delovati.
Večji problem je seveda nakup opreme za izvedbo vaj in raziskovalno delo. Ta del rešujemo s prijavo na različne evropske projekte. Ponosni smo, da nam je v zadnjih dveh letih uspelo pridobiti projekte v skupni vrednosti 1.400.000,00 EUR. Velik del teh sredstev je in bo namenjen nakupu raziskovalne opreme in zaposlitvi raziskovalcev. Leta 2013 načrtujemo nakup raziskovalne opreme v višini 400.000 EUR.
Trenutno se zaradi takega načina financiranja šola srečuje s težavami, povezanimi z likvidnostjo. Večina teh projektov nima predujma, kar pomeni, da od začetka dejavnosti na projektu do prvega izplačila zahtevka mine tudi več kot eno leto.
Ali nameravate postati najkakovostnejša visokošolska ustanova na področju tehnologije polimerov v Sloveniji in širše?
Menimo, da smo na zelo dobri poti. Naš akademski zbor sestavljajo vrhunski strokovnjaki iz celotne Slovenije, iz raziskovalnih ustanov in strokovnjaki iz uspešnih slovenskih podjetij. Študijski programi prve in druge stopnje so praktično naravnani, vsebine in predmetnik pa stalno prilagajamo potrebam oziroma trendom v industriji. V naše samoevalvacijske procese vključujemo vse deležnike: študente, visokošolske učitelje in sodelavce, strokovno osebje, diplomante in delodajalce. Velik korak naprej predstavljajo številni raziskovalni projekti, ki jih je šola pridobila v zadnjem času, saj omogočajo poleg zaposlitve raziskovalcev tudi nakup lastne raziskovalne opreme. Prav ta nakup je v prvih letih delovanja šole pomenil največjo pomanjkljivost. Najboljši dokaz naše kakovosti pa so seveda naši diplomanti. Trenutno jih je diplomiralo 27 in so v podjetjih zelo cenjeni in iskani.
Pri nastajanju novih visokih šol, ki uvajajo programske novosti, se največ vprašanj postavlja zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra in učbenikov. Je tako tudi pri vas?
Pri nas ni težav z zagotavljanjem predavateljskega kadra. Trenutno je na šoli 32 redno zaposlenih sodelavcev, od tega velika večina raziskovalcev in visokošolskih učiteljev. Večina je zaposlena za krajši delovni čas. Ob koncu lanskega leta je bilo redno zaposlenih le 24 sodelavcev. Velik skok na tem področju je posledica novih raziskovalnih projektov, tako je večina novih sodelavcev zaposlena v okviru našega Inštituta za polimerne materiale in tehnologije.
Še vedno pa je del visokošolskih učiteljev in sodelavcev pogodbenih, saj finančna sredstva za izvedbo rednega študija ne omogočajo redne zaposlitve. Leta 2013 ima visoka šola 36 visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki imajo z visoko šolo za izvajanje študija sklenjeno podjemno oziroma avtorsko pogodbo. To obliko zagotavljanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev štejemo za prednost visoke šole, saj je večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev zaposlenih v gospodarstvu in raziskovalnih ustanovah, kar pomeni, da so v stalnem stiku s strokovnim področjem, o katerem predavajo, kar seveda pripomore k višji kakovosti študija. Med našimi visokošolskimi učitelji je sedem rednih profesorjev.
Visoka šola ima že od leta 2009 samostojno knjižnico, ki je vključena v sistem COBISS in kjer je trenutno več kot 400 enot strokovne literature in dostop do elektronskih baz. Vsako leto šola nabavi sto novih enot, v zadnjem času pa je začela izvajati samostojno založniško dejavnost. Zato ni težav s študijsko literaturo.
V katerih mednarodnih raziskovalnih projektih sodeluje šola?
Raziskovalno dejavnost izvajamo v tesnem sodelovanju s podjetji, mednarodnimi partnerji in izobraževalnimi ustanovami. Najpomembnejši raziskovalni projekti, ki jih trenutno izvajamo, so: Mednarodni raziskovalni projekt HIP, v katerem raziskovalci Visoke šole za tehnologijo polimerov skupaj z raziskovalci z Univerze v Durhamu UK razvijajo nov izolacijski material za transport hladilnikov, ogrevalne in hladilne sisteme. Cilj čezmejnega projekta Polyregion je izboljšanje sodelovanja in dvig konkurenčnosti podjetij, ustanov znanja in raziskovalnih ustanov za razvoj polimernih materialov in tehnologij v čezmejnem območju Slovenije in Avstrije in oblikovanje prepoznavne blagovne znamke PoliRegija v mednarodnem prostoru. Poleg VŠTP, ki je vodilni partner v projektu, sodelujejo še Montanuniversität Leoben, TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije, Materials Cluster Styria GmbH in GIZ Grozd Plasttehnika. V okviru projekta bodo skupaj s podjetij oziroma za podjetja med drugim izvedli skupni pilotni projekt R&D na temo »New materials and technologies for injection moulding«. V okviru kreativnega jedra VŠTP bodo izvedene temeljne in aplikativne raziskave polimernih materialov s poudarkom na biopolimernih materialih in ustreznih tehnologijah. Glavni namen projekta je pridobiti kritično maso znanja o biopolimerih na podlagi lastnih raziskav in v sodelovanju s tujimi ustanovami ter znanje izvesti v pedagoškem procesu in ga prenesti v industrijo. Prvi sklop dejavnosti zajema pripravo polimernih materialov z izboljšanimi lastnostmi, predvsem polimernih mešanic in kompozitov na bioosnovi. V drugem sklopu so združene dejavnosti za predelavo polimernih mešanic in kompozitov. Tretji sklop obsega problematiko recikliranja polimernih materialov. Četrti sklop se osredotoča na analizo življenjskega cikla in vpliva na okolje. Peti sklop posega v trženje in pripravo komercialnega modela. Glavni cilj projekta Factory Labs pa je, da se v partnerskih ustanovah (VŠTP, HTL Wolfsberg) ustanovita dva učna in izvedbena laboratorija. Tako bo na VŠTP ustanovljen in opremljen laboratorij za oceno življenjskega cikla izdelkov, trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost, na HTL Wolfsberg pa bo postavljen laboratorij, ki bo obsegal učinkovitost proizvodnje, razvoj izdelkov in inovacije.
