Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi – EOL 77

Kaj je pokazala ocena poslovanja sklada lani in kakšna je bila poraba sredstev glede na vrste okoljskih naložb, ki ste jih kreditirali?

Za Eko sklad je bilo leto 2012 značilno po veliki intenzivnosti dela, predvsem pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud občanom, kreditiranju okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov. Na lanski javni poziv je prispelo rekordno število vlog pravnih oseb (85) za kreditiranje okoljskih naložb. Kljub gospodarski krizi in slabšemu finančnemu položaju gospodarskih družb je obseg kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb leta 2012 primerljiv s preteklimi leti. Krediti so bili v glavnem usmerjeni v financiranje naložb gospodarskih družb, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. To so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.

Poleg tega ugotavljamo, da je bil leta 2012 v primerjavi z letom 2011 tudi večji obseg kreditiranja okoljskih naložb občanov. Poudariti je treba dejstvo, da imajo občani za istovrstne naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije možnost pridobiti nepovratne finančne spodbude. Kredit Eko sklada in nepovratna sredstva pri posamezni naložbi se izključujeta, zato se občani raje odločajo za pridobitev nepovratnih sredstev. Le kadar vrednost priznanih stroškov naložbe, ki izpolnjuje pogoje javnega poziva za nepovratna sredstva, presega 10.000 EUR, lahko občan hkrati najame kredit in pridobi nepovratna sredstva, pri čemer vsota kredita in nepovratnih sredstev ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Večina občanov – kreditojemalcev – je leta 2012 izkoristila to možnost.

Če kredite Eko sklada, za katere so bile leta 2012 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, jih je bilo 76,5 % v skupnem znesku 19,52 milijonov EUR namenjenih naložbam v varstvo zraka in podnebja, naložbam v ravnanje z odpadki je bilo namenjenih 4,03 milijonov EUR ali 15,8 %, za varstvo voda in učinkovito rabo vode pa je bilo namenjenih skupaj 1,96 milijonov EUR, kar predstavlja 7,7 % leta 2012 pogodbeno uporabljenih kreditnih sredstev Eko sklada.

Kakšno je bilo zanimanje za nepovratne finančne spodbude in za katere namene?

Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud je Eko sklad leta 2012 izvajal na podlagi sprejetega Programa za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti in prihranke energije ter objavil 6 javnih pozivov. V tem okviru je bilo zagotovljenih 19,3 milijonov EUR nepovratnih sredstev, od tega 17,5 milijona EUR občanom za ukrepe, ki spodbujajo učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, 1,0 milijona EUR občinam za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in 0,8 milijona EUR za zmanjšanje rabe energije v cestnem prometu.

Leta 2012 je prispelo več kot 14.500 vlog občanov za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v eno- in dvostanovanjske stavbe ter posamezna stanovanja, kar je preseglo 10.050 načrtovanih vlog občanov. Na podlagi prejetih in doslej obdelanih vlog ugotavljamo, da je največ nepovratnih sredstev dodeljenih za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso (27,5 %), sledi vgradnja toplotnih črpalk (19 %) in toplotna izolacija fasad (16 %) ter zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi starejše stavbe z energijsko učinkovitim lesenim (13,5 %). Javni poziv je bil predčasno končan 31. avgusta 2012. Le za ukrepe večje energijske učinkovitosti v prometu je bilo prejetih manj vlog, kot je bilo načrtovano.

Kaj bo v ospredju kreditiranja Eko sklada v letu 2013? Katerim okoljskim naložbam boste dali prednost? Ali so v razpisih in pozivih novosti?

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 50PO13 je bil objavljen 1. februarja. Na voljo je 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev. Krediti so namenjeni naložbam, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in drugih emisij v zrak, in naložbam za zmanjšanje obremenjevanja voda in učinkovito rabo vode ter za naložbe v učinkovito ravnanje z odpadki.

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 je bil objavljen po lanskega javnem pozivu, to je 1. marca, in ponuja 5 milijonov ugodnih kreditov za širok nabor naložb za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, varstvo voda in učinkovito rabo vode, pri ravnanju z odpadki pa za zamenjavo azbestne strešne kritine.

Bistvenih novosti v primerjavi z lanskimi javnimi pozivi za kreditiranje sicer ni, razen nekoliko ostrejših tehničnih zahtev v javnem pozivu za kreditiranje občanov, ki nameravajo vgraditi toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, učinkovite kurilne naprave na lesno biomaso in zamenjati zunanje stavbno pohištvo. V javnem pozivu za kreditiranje pravnih oseb smo nekoliko razširili nabor kreditiranih ukrepov in naložb, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih emisij v zrak, kot so prašni delci, NOx, in drugih specifičnih onesnaževal, ne samo toplogrednih plinov. Novi ukrepi, ki so lahko predmet kredita Eko sklada, so usmerjeni k spodbujanju trajnostne mobilnosti, kamor spadajo tudi gradnja polnilnih postaj, kolesarskih poti, parkirišč in drugih objektov. Z uvedbo teh ukrepov želimo predvsem ponuditi podporo programom in načrtom za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, ki je, kot kaže, težek problem v večini večjih slovenskih mest.

Pri nepovratnih finančnih spodbudah nadaljujete finančne spodbude občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. V prejšnji številki revije EOL Franko Nemac opozarja, da so stroški za te subvencije previsoki – prioriteta razvoja URE in OVE bi moral biti gospodarski, ne energetski razvoj. Kakšno je vaše stališče?

Eko sklad je leta 2013 objavil en javni poziv manj kot lani. Za nepovratna sredstva za naložbe občin v gradnjo ali prenovo nizkoenergijskih in pasivnih stavb za vzgojo in izobraževanje ni javnega poziva. Eko sklad je le pomemben izvajalec politike, ki jo oblikujeta ministrstvi, pristojni za varstvo okolja in energijo.

Eko sklad je analiziral vpliv dodeljenih nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v stavbe na okolje in gospodarstvo. Analiza je pokazala, da država s politiko finančnih spodbud, kot so nepovratna sredstva za naložbe večje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stavbe, vpliva na odločitve investitorjev za naložbe v stavbe (na vrsto in število odločitev), ki vodijo v trajnostno prilagajanje stavbne infrastrukture. S tem država pospešuje uvajanje strukturnih sprememb za prilagoditev trenutnim okoljskim, socialnim in gospodarskim razmeram, saj poleg izpolnjevanja pravno zavezujočih okoljskih ciljev izkorišča tudi strateški vir razvojnih priložnosti, ki jih prinašajo zelene tehnologije in zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. S tovrstnim spodbujanjem strukture trajnostnega razvoja država pripomore k izboljševanju okolja, gospodarske in finančne situacije ter k boljši kakovosti življenja svojih prebivalcev. Na podlagi analize, ki kaže številne pozitivne učinke nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada (neposreden vpliv na zmanjšanje rabe energije in škodljivih emisij v zrak, vpliv na delež zelenih delovnih mest in davčne prihodke v državni proračun, vpliv na razvoj načrtovalske in izvedbene stroke oz. ponudbo trajnostnih rešitev, vpliv na sektor naravnih materialov in na druge strateške cilje, povezane z izkoriščanjem nacionalno pomembnih virov in trajnostno gospodarsko strukturo, naravnano k prihodnjim gospodarskim trendom), je mogoče skleniti, da gre za primer dobre prakse, ki ga je smiselno še naprej razvijati.

Koliko lahko Eko sklad spodbuja proizvodno industrijo ali proizvodne programe za naprave, ki bodo spodbujale uporabo OVE? Ali bi se lahko zgledovali po uspešnih sosednih državah?

Politike in ukrepe za spodbujanje OVE (kot tudi URE) določajo pristojna ministrstva. Eko sklad pravnim osebam med drugim ponuja zelo ugodne kredite tudi za naložbe v večjo rabo OVE. Spodbude Eko sklada so namenjene preizkušenim, visoko kakovostnim tehnologijam in storitvam, ki so dostopne na trgu in ki prispevajo k večji rabi OVE in URE. Poleg tega je kredit pravni osebi mogoče dodeliti tudi za začetne naložbe v okoljske tehnologije. Občanom so na voljo krediti Eko sklada in nepovratne finančne spodbude za naložbe v večjo rabo OVE, kot so npr. solarni ogrevalni sistemi, visoko učinkovite toplotne črpalke in kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Občani lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini do 25 % priznanih stroškov naložbe. Finančne spodbude Eko sklada povečujejo povpraševanje po predmetnih tehnologijah in storitvah na trgu, kar posredno vpliva na prilagoditev ponudbene strani.

Spodbude Eko sklada pravnim osebam oz. proizvodni in storitveni industriji se dopolnjujejo s spodbudami drugih akterjev: velikih zavezancev, ki lahko skladno z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih objavijo lastne javne razpise za dodeljevanje nepovratnih sredstev, sredstva za njihove nepovratne finančne spodbude se zagotavljajo iz istega finančnega vira, ki omogoča tudi dodeljevanje nepovratnih sredstev Eko sklada, ministrstev, ki dodeljujejo spodbude iz kohezijskih sredstev in meddržavnih akterjev, kot je Evropska komisija, ki objavlja npr. razpis Eco-Innovation.

Medtem ko Evropska komisija s svojim razpisom za subvencioniranje okoljskih inovacij Eco-Innovation pravnim osebam zagotavlja do 50-odstotno nepovratno finančno spodbudo za razvoj novih in inovativnih proizvodov, tehnologij in rešitev, katerih namen je zmanjševati vplive na okolje in ki prispevajo k optimalni rabi virov recikliranja, v sektorju hrane in pijače, skrbi za vodo, v sektorju trajnostnih gradbenih proizvodov in zelenega poslovanja Eko sklad nastopa v vlogi pospeševalca implementacije tovrstnih proizvodov in storitev na slovenskem trgu. Tako so navedena nepovratna sredstva Evropske komisije namenjena spodbujanju nastanka novih okoljskih proizvodov in storitev, sredstva Eko sklada pa predvsem spodbujanju njihove diseminacije v Republiki Sloveniji.

Kakšno je zanimanje za nepovratne finančne spodbude ali pomoč za baterijska električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet?

Za okolju prijazna vozila, ki so predmet nepovratnih finančnih spodbud, opažamo manj zanimanja od pričakovanega. Kot lani je tudi letos pol milijona evrov namenjenih za električna vozila (200.000 evrov za občane in 300.000 evrov za pravne osebe) in 300 tisoč evrov za izvajalce javne službe potniškega prometa za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Vsa razpisana sredstva v letu 2012 niso bila razdeljena.

Katere napake so najpogostejše v vlogah za nepovratne finančne spodbude in za okoljske naložbe? Kaj svetujete interesentom?

Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog so, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena ali oprema, ki je predmet nepovratne finančne spodbude, ne ustreza tehničnim zahtevam javnega poziva. Gre za neustrezno grelno število pri toplotnih črpalkah, neustrezen izkoristek pri kurilnih napravah na lesno biomaso, neustrezno toplotno prehodnost okna, za naprave in opremo niso predloženi ustrezni dokumenti, npr. merilno poročilo, evropsko tehnično soglasje ETAG 004, zahtevani z javnim pozivom. Zavrnjena je tudi, če stavba, na kateri se bo naložba izvajala, ni stanovanjska, npr. zidanica, poslovni prostor, gospodarsko poslopje oz. ni zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in nima gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo. Ko se naložba konča, je razlog za zavrnitev, če naložba ni ustrezno izvedena oz. je ni izvedel usposobljen in registriran izvajalec, npr. neustreznost montaže RAL, nezadostna debelina toplotne izolacije, izvedba v lastni režiji, nezadosten volumen hranilnika toplote pri kurilni napravi na lesno biomaso, izvajalec nima ustrezne registrirane dejavnosti za izvajanje naložbe, ki je predmet vloge. Vloga se zavrne tudi, če ji je priložena neverodostojna dokumentacija.

Kako Eko sklad nadzira učinkovitost in uspešnost naložb, ki jih financira ali kreditira? Katere naložbe zadnjega časa izstopajo po vložku in rezultatih?

Eko sklad skrbi za namensko porabo kreditnih in nepovratnih sredstev. Zato zahteva predložitev ustrezne dokumentacije, na podlagi katere se izplačujejo sredstva. Pri kreditih se sredstva praviloma nakazujejo izvajalcem kreditiranih naložb, nepovratna sredstva pa se nakazujejo prejemnikom po pravočasno in pravilno končanih in v celoti plačnih naložb, ki so predmet nepovratne finančne spodbude. Poleg tega Eko sklad opravlja ogled spodbujanih naložb na terenu in s tem preverja namensko porabo izplačanih sredstev.

Pri kreditih pravnih oseb je zadnja leta največ sredstev dodeljenih za postavitev sončnih elektrarn. Leta 2012 je bilo na podlagi podpisanih kreditnih pogodb namenjenih 5,3 milijonov evrov za postavitev 37 sončnih elektrarn ali slabih 30 % vseh pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada za pravne osebe.

Koliko sredstev bo Eko sklad razdelil v letu 2013? Kakšno je zanimanje glede na prejšnja leta?

Letošnja javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb namenjata skupaj 29 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev za financiranje okoljskih naložb, javni pozivi za nepovratne finančne spodbude pa namenjajo skupaj 20,8 milijona nepovratnih sredstev za naložbe v učinkovito rabo energije in rabe obnovljivih virov energije. Prizadevali si bomo, da bomo dodelili vsa razpisana kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb glede na že prejeto število vlog za nepovratna sredstva. Od 11. 1. do sredine marca je prejetih več kot 2500 vlog, tudi interes občanov ni manjši.