Trajnostna embalaža med resnico in mitom – EOL 73-74

Ključni deležniki so mnenja, da bi bila uporaba besedne zveze učinkovita embalaža veliko bolj na mestu, saj je le-ta le del celostne trajnostne zgodbe izdelka. Po poročilu PwC je treba upoštevati učinkovitost celotne življenjske dobe izdelka, kar seveda vključuje tudi embalažo, ki izrablja minimalno količino virov in proizvaja minimalno število odpadkov, obenem pa še vedno opravlja osnovno funkcijo – varovanje izdelka. Upošteva se tudi učinkovitost transporta in kaj se dogaja z izdelkom po uporabi.

Kaj pa definicija?

Raziskava poudarja, da je izraz zavajajoč, saj ne obstaja niti ena celostna, pomenljiva definicija. Trgovci, proizvajalci in potrošniške skupine, med drugim Packaging Federation, Incpen, Daigeo, Boots, Procter & Gamble, Nestlé in Rexam, so se soglasno strinjali, da bi bilo besedno zvezo vzeti pod drobnogled, osredotočiti pa bi se bilo treba na maksimalno trajnostnost v celotni dobavni verigi in seveda razširiti možnosti vračljivosti izdelka.
Poročilo je ponovno podžgalo razpravo, ki se je zaiskrila že pred dvema letoma, ko je družba PwC pripravljala prvo poročilo o trajnostni embalaži. Leta 2010 so tako že izdali raziskavo, ki je razglabljala o naraščajočem zanimanju za trajnostno embalažo na podlagi razgovorov s štirimi skupinami ključnih deležnikov: proizvajalci izdelkov široke potrošnje, izdelovalci embalaže ter trgovinskimi in vladnimi organi. Sklep raziskave je pokazal, da bi soglasna opredelitev definicije trajnostne embalaže omogočila sektorju večji vpliv na ureditev pravil in odnose s kupci. V poročilu je bilo zapisano, da morajo trgovci, dobavitelji in pakirna industrija razširiti svoja obzorja in premisliti o širšem vplivu embalaže in se osredotočiti na sodelovanje.

Vsaka zgodba ima dve plati

Od poročila sta minili dve leti, pri družbi PwC pa ugotavljajo, da je sedaj na tem področju mogoče opaziti več kreativnosti in sodelovanja; tudi industrija v razpravah aktivno sodeluje. Trgovci, dobavitelji in potrošniki se trudijo na vseh področjih dosegati standarde trajnostne embalaže. Proizvajalci stremijo k uporabi čim manj materiala, trgovci želijo izdelke s čim manjšim vplivom na okolje, vključno z embalažo.
Številni proizvajalci izdelkov široke potrošnje so veliko investirali v razvoj izdelkov in inovacij. Eden izmed njih, ki ni želel biti imenovan, je povedal, da je to pripeljalo tudi do napetosti med proizvajalci in trgovci, saj so slednji zahtevali vse številčnejše podatke za izdelke, od ogljičnega odtisa dalje. Teh zahtev seveda ni bilo mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov, zato je bilo potrebno najti kompromis.
Veliki igralci v embalažni igri so poročilo toplo sprejeli. Direktorica podjetja Incpen Jane Bickerstaffe je povedala: »Poročilo prinaša nov, spodbuden in uravnotežen pogled na embalažo in njena pozitivna vloga v dobavni verigi se po dolgotrajnem boju oblikuje.« Z njo se strinja predstavnik podjetja IoPP Kevin Vyse: »Embalažni specialisti so težko prišli do besede, saj so vsi preveč obremenjeni z marketingom, zato so bili njihovi predlogi o sprejetju uravnoteženega pogleda velikokrat preslišani.«
Kritiki poročila trdijo, da slednje premika vratnice cilja. Ena izmed njih, Angela Morris, oblikovalka embalaže, je poudarila, da se bodo ključni deležniki še lažje skrili za trajnostnim oblakom ob upoštevanju vedno več faktorjev v kalkulaciji učinkovitosti. Tudi Lucy Frankel, direktorica marketinga pri podjetju Vegware, dodaja, da je razglasitev cilja za mit nesmiselno, saj bo vzelo pogum še tistim, ki si želijo dejanske spremembe.
Tako poročilo PwC. Kaj pa menijo drugi. Vprašanje je bilo nedvoumno: Kaj menite o poročilu finančne družbe PricewaterhouseCoopers, ki je označila besedno zvezo trajnostna embalaža za mit? Ali se strinjate, da je izraz učinkovita embalaža primernejši?

EUROPEN (Evropska organizacija za embalažo in okolje)
Tudi pri EUROPEN se raje izognemo govoru o »trajnostni« embalaži, saj je embalaža le eden izmed številnih elementov, ki lahko podjetjem pomagajo izpolniti trajnostne cilje. Embalaža sama po sebi ne more biti trajnostna, obstajajo pa številni načini, kako jo trajnostno narediti. Članice združenja se spodbuja k razvijanju in uporabi embalaže, ki bo prispevala k uresničevanju strategije trajnostnega razvoja Evropske unije.
Takšna embalaža mora biti: holistično zasnovana z izdelkom, tako da se optimizira splošna okoljska učinkovitost, izdelana iz materialov, ki so pridobljeni odgovorno oziroma iz obnovljivih virov, je zasnovana tako, da deluje učinkovito in varno skozi celoten življenjski ciklus, da z njo izpolnjujejo merila trga tako za delovanje kot tudi stroškovno, izpolnjujejo potrošnikova pričakovanja ter se po uporabi lahko reciklira in ponovno uporabi.

Jo Stephenson, podpredsednik, marketing in inovacije, Linpac Packaging
Izraz je realnejši. Razvoj funkcionalne embalaže ustvarja učinkovitost v dobavni verigi in vodi k zniževanju stroškov, manj odpada v sistemu in prinaša okoljske prednosti – zmanjšane so ogljične emisije in teža. Funkcionalna embalaža postaja vedno pomembnejša v trajnostnih debatah in je ključna v boju z odpadno hrano (ta znaša le v EU 89 milijonov ton). Linpac poskuša aktivno sodelovati pri reševanju tega problema, in sicer z izdelovanjem inovativne embalaže, ki ohranja izdelek svež dlje časa.

Barry Sheerman, britanski poslanec delovne stranke za Huddersfield
Menim, da ni točnega odgovora. Embalaža ima že sedaj veliko trajnostnih funkcij. Podaljšuje življenjsko dobo izdelkom na policah, varuje izdelek med prevozom idr., vendar pa je embalaža velikokrat tudi popolnoma netrajnostna. Ob prizadevanjih k čim večjemu deležu recikliranega materiala na vsakem koraku, kjerkoli je to mogoče, ne vem, zakaj tak sistem ne bi mogel biti realen.

Andrew Speck, komercialni in okoljski embalažni menedžer, M&S
Kako trajnostna je embalaža, se ne more resno ocenjevati brez preučevanja dolgoročnih okoljskih in družbenih vplivov tako embalaže kot izdelka samega. Ključnega pomena je uporaba trajnostnih materialov, ki jih je enostavno reciklirati, in manj materiala. Ta proces se da še izboljšati s povečano rabo procesov recikliranja zaprtega tipa, z uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnih procesih, seveda pa mora biti izdelek v embalaži trajnosten.

Phil Adams, direktor CSR, Chesapeake
Definicija trajnostnosti bi morala vključevati več kot manj uporabe surovin, optimizacijo proizvodnih procesov, odpadkov in ravnanje potrošnika z izdelkom – morala bi vključevati še, kako to trajnostnost neprestano izboljševati. Potrebno bi bilo maksimalno izkoristiti vse koristne lastnosti materialov in zmanjšati njihovo količino.

Janez Šubelj, tehnolog, Plastika; Andrej Mesojedec, s. p.
Tukaj bi vsi radi prevajali pojem »sustainable packaging«, za katerega pa slovenski jezik nima pravega izraza. Zame je najboljši približek temu samozadostnost oziroma v tem primeru samozadostna embalaža. Takšno embalažo ima banana. Lahko kupiš eno ali »multipack«, reciklirata se tako vsebina kot tudi ovitek, vsebina je zaščitena pred zunanjimi vplivi, pa še dobra je.
Glede same izbire besed bi naredil tako kot Nemci: pustil bi sustainable, pa si naj vsak po svoje razlaga.

Luka Stepan, kreativni direktor, oblikovalska agencija Gigodesign
»Učinkovitost embalaže pomeni funkcionalno ustreznost ovoja (ščitenje, komunikacija, prodaja …). Trajnostni vidik se kaže predvsem v embalaži kot izdelku (ali obratno): proizvajalec športnih copatov Puma na primer svoje izdelke prevaža in prodaja v tekstilnih vrečkah, ki jih lahko kupci kasneje uporabljajo v gospodinjstvu. Če pa nam pogled seže še malo dlje v prihodnost, se z vse večjo priljubljenostjo tridimenzionalnih tiskalnikov obetajo lokalne tiskarne izdelkov, kar bi drastično spremenilo logistično verigo, po kateri uporabniki danes dobivamo izdelke. Vir: http://vision.puma.com/us/en/2010/04/puma-launches-new-sustainable-packaging-designed-by-yves-behar/.

Vir
http://www.packagingnews.co.uk/
http://www.pwc.com/en_GX/gx/sustainability/research-insights/assets/pwc-sustainable-packaging-report.pdf