»Naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi« – EOL 73-74

mag. Zvonko Černač

Prihodnje leto se izteka Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Vemo, da je ta dokument podlaga za črpanje sredstev zlasti iz Kohezijskega sklada, v manjši meri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kakšna je bilanca realiziranih projektov, ki so ali še bodo sofinancirani, s področja okolja, prometa in trajnostne rabe energije?
Z letom 2013 se tekoče programsko obdobje izteka, vendar je rok za koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev vezan na datum 31. 12. 2015. S sredstvi Kohezijskega sklada sta na področju železniške infrastrukture dva projekta v fazi izvedbe, dva v fazi oddaje del oziroma tik pred objavo naročila ter dva v fazi priprave. Od navedenih sta dva projekta potrjena s strani Evropske komisije oz. Organa upravljanja, trije pa so v postopku potrjevanja.
Na področju cestne infrastrukture so zaključeni štirje avtocestni odseki, en projekt pa je v postopku potrjevanja in priprave na oddajo del. Poleg tega sta potrjena in v fazi izvedbe po en projekt s področja pomorstva in področja javnega potniškega prometa, na področju slednjega pa je en projekt še v pripravi na razpis.
Na področju trajnostne rabe energije, kjer so sredstva zagotovljena za namene energetske sanacije javnih stavb, spodbujanja učinkovite rabe električne energije ter spodbujanja uporabe inovativnih ukrepov, so razpoložljiva sredstva v večji meri že bila razpisana. Za preostanek sredstev je v letošnjem letu predvidena še objava javnega razpisa za energetsko sanacijo visokih šol in študentskih domov.
S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj se izvajajo projekti na področju državnega cestnega omrežja in izgradnje letališke infrastrukture. Na področju državnih cest je osem projektov zaključenih oz. predanih v uporabo, devet jih je v fazi izvajanja ter sedem v fazi priprave in potrjevanja. V okviru posodobitve letališke infrastrukture je en projekt potrjen in v fazi izvedbe, drugi pa v fazi potrjevanja in oddaje del.

Kako ocenjujete realizacijo postavljenih ciljev v tem Operativnem programu – zagotovili naj bi infrastrukturo na področju okolja in prometa ob upoštevanju trajnostne rabe energije?
Cilji, zastavljeni v okviru Operativnega programa 2007–2013, se uresničujejo in bodo z izvedbo projektov tudi doseženi. To bo pomembno prispevalo k posodobitvi prometne infrastrukture na V. in X. evropskem koridorju in s tem k razvoju vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. Pri izvedbi nekaterih projektov so se sicer pojavili zamiki glede na načrtovano dinamiko, še zlasti po nastopu gospodarske krize, ki je še posebej prizadela gradbeni sektor v Sloveniji.

Nova Vlada je okolje in prostor ločila ne dve ministrstvi. Kako se je ta delitev doslej izkazala v praksi pri konkretnem doseganju ciljev?
Posamezne sektorske politike s področja varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, varstva kmetijskih zemljišč in gozdov imajo vpliv na prostor, prav tako so postopki umeščanja v prostor povezani z okoljskimi postopki. Potrebno je usklajeno delovanje, ne glede na to, v katero ministrstvo so ta področja umeščena.
Delitev področja okolja in prostora na dve ministrstvi se na primer odraža tudi v tem, da so sedaj problemi jasneje identificirani. Bolj konkretno so se evidentirala ozka grla, kje prihaja do zaostankov in nerešljivih situacij, kar omogoča ustreznejše reševanje problemov in odpravo administrativnih ovir v teh postopkih.
Tudi združitev področja okolja in kmetijstva, ki velikokrat predstavljajo nasprotujoče si interese, se sedaj lahko učinkoviteje rešujejo predhodno znotraj MKO, ne šele v postopkih umeščanja v prostor. Medtem ko se na primer vprašanja strateškega umeščanja infrastrukture v povezavi s prostorskimi možnostmi in razvojem lahko ustrezneje rešujejo sedaj, ko je področje prostora vključeno v MzIP.

Sodelovanje med okoljskim in prostorskim sektorjem vlade bo še kako pomembno pri umeščanju sežigalnic in drugih večjih okoljskih objektov v prostor. Se že medresorsko usklajujete?
Ker je prostorsko načrtovanje izjemno povezano s postopki presoj vplivov na okolje na različnih ravneh, je sodelovanje med obema resorjema nujen pogoj za tekoče opravljanje nalog tako na zakonodajnem področju kot ob pripravi konkretnih prostorskih načrtov. Enako velja tudi za umeščanje sežigalnic, kjer gre za prostorsko ureditev državnega pomena. Konkretne aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta se še niso začele.

Se strinjate z oceno nekaterih strokovnjakov, da je Slovenija izgubila svojo priložnost glede na geostrateško danost, da bi bila pomemben logistični center? Kako ocenjujete njen sedanji in prihodnji logistični potencial – zlasti v luči težav v železniški infrastrukturi, zastoja pri razvoju Luke Koper idr.?
Železniška infrastruktura ima še vedno visoko prioriteto pri zagotavljanju sredstev za sofinanciranje projektov iz kohezijskega sklada in TEN. V proračunih za prihodnji dve leti zagotavljamo financiranje projektov na železniški infrastrukturi, ki so potrebni za večjo konkurenčnost naših koridorjev. Izhajamo iz dejstva, da imata V. in X. koridor, ki potekata skozi Slovenijo, objektivno več prednosti pred konkurenčnimi. Zato je v prihodnjih letih potrebno posvetiti pozornost tem investicijam. Že sedaj je v teku nekaj večjih investicij na železniški infrastrukturi v skupni vrednosti 900 mio EUR, od katerih je večina že v izvedbeni fazi in bodo zaključene do konca leta 2015. To so npr. modernizacija obstoječe proge Divača – Koper, rekonstrukcija, elektrifikacija, nadgradnja in ureditev nivojskih prehodov na progi Pragersko – Hodoš, uvedba ERTMS/ETCS sistema na koridorju D, uvedba GSM-R sistema in drugi.
Skladno s Programom razvoja pristanišča za obdobje 2011 do 2015, ki ga je v letu 2011 potrdila Vlada RS in v istem letu sprejetim DPN za celovito ureditev koprskega pristanišča, se v koprskem tovornem pristanišču že izvajajo investicije v dograjevanje in posodabljanje pristaniških infrastrukturnih zmogljivosti z namenom okrepitve tržnega položaja koprskega pristanišča in ustrezne umestitve pristaniškega sistema v širša mednarodna infrastrukturna omrežja. V prihodnjem obdobju je v koprskem pristanišču nujno nadaljevati z zagotovitvijo dodatnih zmogljivosti oz. investicij v širitev pristaniškega prostora. V mislih imam podaljšanje pomola I, podaljšanje pomola II, gradnjo pomola III, ureditev zalednih površin v pristanišču, investicije v ceste, tire, tehnologijo, opremo in druga sredstva. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezne in učinkovite infrastrukturno-logistične povezave (pomorske in zaledne) zunaj pristaniškega prostora, ki pogojujejo dostopnost in delovanje pristanišča. Predvsem sta tu ključnega pomena dva projekta: modernizacija obstoječe proge Koper – Divača ter poglabljanje vplovnih poti in pristaniških bazenov, kar bo omogočilo vplutje največjih ladij v pristanišče. Projekt poglabljanja vplovnega kanala se trenutno izvaja, poglabljanje pristaniških bazenov je predvideno v letu 2013 in naslednjih letih.

Kaj boste naredili, da se bo premaknil projekt 3. razvojne osi?
Vlada je junija 2012 obravnavala poročilo o stanju in problemih v postopkih priprave DPN in sprejela številne ukrepe za operacionalizacijo in racionalizacijo teh postopkov. V tem poročilu je Vlada obravnavala dinamiko in problematiko konkretnih postopkov priprave DPN.
Dinamika umeščanja tras cest na 3. razvojni osi poteka v skladu z zagotovljenimi finančnimi možnostmi za pripravo dokumentacije. V delih, kjer je prišlo do dolgotrajnejših zastojev, pa je Vlada že sprejela odločitve glede nadaljevanja priprave.
Na severnem delu 3. razvojne osi bo državni prostorski načrt za odsek ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem sprejet do konca letošnjega leta, državni prostorski načrt za odsek ceste med avtocesto in Velenjem pa do konca leta 2013. V nadaljnjem poteku proti Dravogradu in Mežiški dolini pa napovedi glede prometnih obremenitev v celotni ne utemeljujejo več načrtovanja hitre ceste, zato se bo proučila modernizacija obstoječe prometnice, ki bo prevzela funkcijo »razvojne osi« – z rekonstrukcijo in modernizacijo se zagotovi standard glavne ceste za hitrost 90 km/h med naselji, 70 oz. 60 km/h pri poteku ceste skozi naselja oziroma morebitne obvoznice, ki so z vidika vodenja prometa nujno potrebne.

Katere zakonodajne spremembe pripravljate, ki bodo pospešile razvojno dinamiko zlasti z vidika umeščanja v prostor?
V juliju 2012 so bile že sprejete spremembe treh zakonov s področja prostorskega načrtovanja in graditve, do konca letošnjega leta pa bo pripravljen tudi strokovni predlog sistemskega Zakona o urejanju prostora, ki bo ponovno povezal in nadgradil vsa področja prostorskega razvoja, ki jih sedaj urejajo trije zakoni (Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor) in Zakona o graditvi objektov. Ključno je zagotoviti ustreznejšo ureditev in povezavo faz načrtovanja, projektiranja, dovoljevanja do same izgradnje ter zagotovitev ustreznejše umestitve zahtev varstvenih resorjev in okoljskih postopkov v postopke prostorskega načrtovanja, projektiranja in dovoljevanja. Pri tem je pomembno področje pridobivanja in uporabe zemljišč za gradnjo. Tega bo potrebno ustrezno nadgraditi in najti ustrezne rešitve za slovenski prostor. Vzporedno bo potrebno zagotoviti ustrezne spremembe zakonodaje s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami in varstva kulturne dediščine.

Katere strateške razvojne projekte in cilje boste umestili v operativni program 2014–2012?
V teku je priprava Resolucije o Nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS v obdobju od leta 2013 do 2020 z vizijo do leta 2030. Pri umestitvi projektov v operativni program 2014–2020 izhajamo iz dejstva, da je za gospodarsko vpetost v mednarodni prostor pomemben razvoj oziroma dograditev prometne infrastrukture na V. in X evropskem koridorju, razvoj in ustrezna povezava letališč ter pristanišča Koper z drugimi prometnimi podsistemi ter izboljšanje čezmejnih prometnih povezav.
Iz operativnega programa 2014–2020 naj bi bile financirane naslednje investicije v pristaniško infrastrukturo: poglabljanje pristaniških bazenov, podaljšanje pomola I, gradnja pomola III, urejanje zalednih površin in ostala povezovalna infrastruktura. Ocenjena skupna vrednost je 120 mio EUR. Na področju cestne infrastrukture je nabor potencialnih projektov precej širok. Naštel bom le nekaj najpomembnejših projektov: 3. in 4. razvojna os, avtocestna povezava Postojna/Divača – Jelšane, gradnja druge cevi predora Karavanke, gradnja avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje, gradnja hitre ceste Jagodje – Lucija, gradnja 16 obvoznic, gradnja novih cestnih odsekov Hrastnik – Zidani most, Krško – Brežice, Maribor – Ruše, Škofja loka – Kranj, Dramlje – Šentjur in Zavrč – Gorišnica, rekonstrukcija petih glavnih cest in štirih regionalnih cest …