| TEŠ in okolje | | Jože Volfand | |
| Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj poteka v nedopustni negotovosti. Vodstvo TEŠ je pristojnima ministroma za finance, za infrastrukturo in razvoj poslalo vsa pojasnila skupaj s petim noveliranim investicijskim programom, saj je bil to pogoj za podpis pogodbe med državo in TEŠ. Državni zbor pa bi moral sprejeti zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe z EIB, saj bi se šele tako lahko začelo črpanje sredstev EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj. Toda v pogovoru s Simonom Totom, direktorjem TEŠ, nas je bolj zanimalo, kaj kažejo monitoringi na velenjsko-šoštanjskem območju in ali bo Slovenija s šestim blokom res bolj zelena. | |
Kaj kaže v letu 2012 vaših osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka na območju, ki čuti okoljske vplive TEŠ? Navedite podatke za žveplov dioksid, dušikove okside, prašne delce in ozon.
Vseh osem imisijskih postaj je opremljenih z meritvami SO2, nekaj pa tudi z meritvami NO2 in delcev PM10. Tudi v tem letu so meritve pokazale, da so onesnažila v okviru dovoljenih vrednosti. V tabelah so prikazana onesnažila v okoliškem zraku za obdobje od januarja do julija 2012 v primerjavi z dovoljenimi.
Ozona ne navajamo kljub meritvam, saj je s strokovnega stališča to posledica izpustov onesnažil iz prometa.
Meritve kažejo izboljšave, vplivi TEŠ na okolje so manjši. Koliko je okolje v Šaleški dolini dejansko obremenjeno? Kaj bi izpostavili, saj je še vedno precej različnih ocen, koliko sploh zeleno diha TEŠ?
Moram na začetek okoljske sanacije, v leto 1987, ko je bil sprejet Ekološki sanacijski program TEŠ. Na tej osnovi sta bili zgrajeni dve razžvepljevalni napravi. Izvedeno je bilo več ukrepov za primarno znižanje dušikovih oksidov, zaprti so bili krogotoki voda, realizirali smo še več manjših ekoloških projektov. Emisija žveplovega dioksida se je s 123.000 ton SO2 leta 1983 zmanjšala na slabih 4.000 ton leta 2010. Vgrajevanje pepela v premogovniške ugreznine je v okviru zakonskih zahtev. V TEŠ nismo zgolj izpolnjevali zakonskih norm, ampak smo naročili in financirali tudi vrsto okoljskih študij, ki so obravnavale različne sestavine okolja.
Raziskave je opravil inštitut ERICo. Kakšni so rezultati analiz na primer za Velenjsko jezero in Pako?
Velenjsko jezero se je iz sterilnega vodnega telesa spremenilo v rekreacijsko vodno površino, pH na površini je leta 1994 znašal še več kot 11, po letu 1995 se je normaliziral in je sedaj med 7,5 in 8,5. Paka, ki je bila do leta 1995 pod Velenjskim jezerom praktično brez rib, se je normalizirala. Praktično vse študije so pokazale bistveno izboljšanje stanja kopenskih in vodnih ekosistemov. Tako so se, npr., vsebnosti celokupnega žvepla v iglicah smreke, ki so odličen kazalnik izpostavljenosti gozdnih ekosistemov žveplovemu dioksidu, po izgradnji naprav za razžveplanje dimnih plinov na četrtem in petem bloku TEŠ stalno zmanjševale, hkrati sta se večali vitalnost in obrambna sposobnost smrek. Gre za naraščanje vsebnosti klorofila. Če so bile povprečne letne vsebnosti žvepla v iglicah smreke z desetih vzorčnih lokacij iz Šaleške doline do leta 1993 uvrščene v četrti najslabši razred (vsebnost S: > 1,58 mg/kg; pojavljale so se vidne poškodbe smrek), je po letu 2005 povprečna letna vsebnost S v iglicah smrek z istih lokacij padla na naravno vsebnost (<0,97 mg S/kg).
Po izvedbi sanacijskih ukrepov na TEŠ so na primer upadle tudi vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov kot zelo primernem bioindikatorju onesnaženosti okolja s temi snovmi. Podoben trend, tj. izrazit in kontinuiran upad vsebnosti kadmija, so ugotovili tudi v letnih prirastnih kolobarjih (branikah, letnicah) različnih drevesnih vrst v nekaterih najbolj izpostavljenih predelih Šaleške doline.
Sanacija starih bremen je izboljšala razmere. Koliko sredstev pa boste namenili za sanacijo degradiranega okolja zaradi naložbe v blok 6?
Ni mogoče govoriti o tem, koliko denarja bomo namenili za sanacijo degradiranega okolja zaradi naložbe v blok 6. Naložba v blok 6 je namreč sama po sebi naložba v še boljše okolje. Za naprave na tem bloku, ki so namenjene varovanju okolja, bomo namenili do 40 odstotkov vrednosti investicije.
Toda podatki za leto 2011 kažejo, da TEŠ spušča v zrak največ CO2 v Sloveniji in da ste morali dodatno kupovati kupone zaradi povečanih emisij. Ali bo po investiciji drugače? Del strokovnjakov opozarja, da pri izračunu rentabilnosti naložbe niste upoštevali, koliko sredstev boste morali nameniti za nakup kuponov zaradi emisij.
Termoelektrarna Šoštanj je največji proizvajalec električne energije iz premoga, katerega glavna energetska sestavina je ogljik, zato smo tudi v letu 2011 verjetno kot točkovni vir emitirali največ CO2 v Sloveniji. Za investicijo v blok 6 pa smo se odločili ravno zaradi tega, ker je izkoristek sodobnih termoelektrarn toliko večji, da bomo za enako količino proizvedene električne energije zmanjšali emisijo CO2 vsaj za 30 odstotkov. Seveda smo pri izračunu rentabilnosti naložbe upoštevali tudi nakup kuponov.
S čim lahko podkrepite trditev, da bo Slovenija z blokom 6 čistejša in bolj zelena?
Blok 6 kot nadomestni proizvodni objekt najboljših tehnologij je tako z okoljskega kot ekonomskega vidika optimalen: emisije CO2 bodo za približno 35 odstotkov nižje kot v primeru obratovanja starih blokov 4 in 5, emisije ostalih polutantov SO2 in NOx pa se bodo znižale do 40 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšanje CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. Blok 6 bo za enako količino proizvedene električne energije porabil okoli 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije škodljivih snovi v okolje nižje. Izpusti SO2 se bodo tako zmanjšali s 400 na 100 mg/Nm3, izpusti NOx pa se bodo zmanjšali s 500 na 150 mg/Nm3, znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa.
Z realizacijo tega energetsko visoko učinkovitega projekta bo Termoelektrarna Šoštanj lahko z zmanjševanjem emisij in nižjo porabo premoga bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena investicija pa bo podjetju omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije.
S katerimi onesnaževali bo blok 6 najbolj vplival na okolje in kaj boste storili za transparentnost okoljskih podatkov po izvedeni naložbi, da ne bi prišlo v različnih dokumentih do različnih številk?
Okoljski podatki za TEŠ so že vse od leta 2002 transparentni. Najdete jih na spletni strani http://www.okolje.info/. V naših dokumentih so vseskozi uporabljeni ti podatki, zato nam ni znan očitek o različnih številkah.
