Spletno komuniciranje za zelene planince – EOL 73-74

mag. Urška Manček

Kaj je prepričalo mednarodno žirijo, da ste prejeli komunikacijsko nagrado na področju spletnega komuniciranja za akcijo Očistimo gore? Nagrada je bila komunikacijska, ne okoljska. Katera merila so pretehtala?
Predvsem so 30-člansko strokovno žirijo prepričali celovitost in sodobnost uporabljenega komunikacijskega spleta, merljivost rezultatov ter vsebinska povezanost projekta in komunikacijskih učinkov. Uporabljen komunikacijski splet namreč poleg klasičnih prijemov zajema uporabo modernih orodij, kot so družabna omrežja in mobilna aplikacija, ki spremljajo količino pobranih smeti in so usmerjeni v spodbujanje čiščenja gora ipd.
Očistimo gore in Zavarovalnica Triglav sta se v evropskem okviru s prejemom nagrade Digital Communication Awards, ki posebej izpostavlja izjemne dosežke na področju spletnega komuniciranja, v kategoriji korporativne družbene odgovornosti postavila ob bok svetovnim velikanom. Finalista, ki sta se po uvrstitvi v najožji krog tudi potegovala za nagrado, sta bila Philips Electronics in Weleda.

Zakaj je bil glavni namen akcije vzpostaviti socialno omrežje, neke vrste spletno skupnost, ki razvija subtilen odnos do gora, do visokogorja. Zakaj takšna odločitev? Naključje?
S projektom Zavarovalnica Triglav znotraj celovite platforme družbeno odgovornega sodelovanja z okoljem spodbuja skupna prizadevanja za ohranjanje narave. Pri tem smo želeli vključiti posameznika, ki verjame v čisto naravo. Apelirali smo na zaposlene, zavarovance, poslovne partnerje, planinska društva, oskrbnike koč ipd., da skupaj ustvarjamo gibanje.
V planine namreč redno zahaja okoli 350.000 Slovencev, torej vsak peti Slovenec, vsak tretji Slovenec pa uporablja Facebook. Virtualno okolje na čelu z družbenimi mediji smo zato videli kot potencial za naš cilj – da privabimo še več planincev in privržencev narave, da vzpostavimo spletno skupnost za izmenjavo mnenj, izkušenj in predstavitev drobnih utrinkov iz življenja tako občutljivega habitata, kot je visoko- in sredogorje.
Za povečanje okoljske ozaveščenosti, spodbujanje ekološko sprejemljivejšega ravnanja ljudi in oblikovanja skupnih vrednot po načelih odprte komunikacije smo vstopili v to virtualno okolje kot enega od komunikacijskih segmentov. Tako smo razvili tudi posebno spletno stran www.ocistimogore.si in stran z istim imenom na Facebooku. Vendar samo oblikovanje infrastrukture nikoli ne zadošča, ampak je potrebno statično dimenzijo polniti z vsebino in jo ponuditi v soustvarjanje posamezniku.

Toda mobilna akcija Očistimo gore ne traja celo leto?
Ne. Aktivnosti potekajo predvsem v mesecih, ko so gore tudi najbolj obiskane. Torej nekje od marca do pozne jeseni. Pozimi pa je čas za razmislek, pripravo novih idej za naslednjo sezono.
Lanskoletni razmislek je pripeljal do ideje, da je poleg pobiranja smeti smiselno izpostavljati tudi varnost planincev v gorah. Varnost je tudi ena od najpomembnejših vrednot zavarovalnice. Poleg mobilne aplikacije za spremljanje količine pobranih smeti v letošnjem letu razvijamo tudi aplikacijo Gorski priročnik, ki planince seznanja z napotki za varnost, v pomoč pa jim je predvsem pri reševanju v kriznih situacijah, in sicer s klicem v sili ali SMS-sporočilom.
Intenziteta in potek aktivnosti v posamezni sezoni pa odsevajo tudi meritve. Na primer avgusta 2011 je naša skupnost Facebook štela nekaj čez 13.600 privržencev, trenutno pa smo že presegli 20.400 privržencev. Število vsak dan raste, je pa v primerjavi s pohodniško sezono prirastek in obseg interakcije v zimskih mesecih nekoliko nižji.

Pravite, da število raste. Kakšne so torej izkušnje triletne akcije? So se pričakovanja o učinkovitem spletnem komuniciranju pri izvedbi akcije uresničila? Posebnosti? Odziv?
Naša skupnost na Facebooku je močno gibanje, v katerem člani drug drugega spodbujajo h konkretnemu udejstvovanju in razvijajo razpravo o temah, kot so gorski bonton, priporočila za lepe gorske poti ipd. Skupaj z ljubitelji narave oblikujemo eno večjih, če ne celo največjo, Facebook skupnost družbene odgovornosti, ki jo je vzpostavilo podjetje v Sloveniji. Z doseženimi rezultati smo ovrgli mit, da so lahko prijateljstva na družbenih omrežjih šibko povezana s konkretnim udejstvovanjem.

Čeprav lahko akcijo Očistimo gore umestimo pod streho družbene odgovornosti, je to vendar izrazito okoljska, ozaveščevalna in rekreativna akcija. Kaj udeležence v njej najbolj navduši?
V Triglavu družbeno odgovornost živimo in uveljavljamo kot celoto zakonskih, etičnih, filantropskih in okoljskih odgovornosti. Akcija čiščenja gora je pokazala, kaj vse lahko dosežemo ljubitelji narave, ko nas poveže skupni cilj. Skupna moč in vzajemno prizadevanje pa sta dodaten magnet, še posebej če se lahko sodelujoči ob tem zabavajo, uživajo v naravi z najbližjimi, hkrati pa naredijo nekaj dobrega za okolje. Če lahko to z uporabo komunikacijskega spleta tudi delimo s podobno mislečimi, pa izkušnja pridobi novo dimenzijo.

Če je podatek točen, ste letos z vrečkami opremili 39 planinskih postojank. So naše gore polne odpadkov? Kaj kaže zavest planincev in kaj učinkovitost akcije? Podatki, statistika o letošnji akciji?
Z letošnjim čiščenjem gora smo pričeli spomladi, zaključek je potekal na Rudnem polju na Pokljuki 20. oktobra. Dejansko projekt predstavlja kontinuiteto, že tretje leto zapored. V treh sezonah akcije smo med planince razdelili preko 80.000 vrečk (samo letos 25.000), s katerimi smo opremili več kot 40 gorskih domov in postojank v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in v sredogorju. Skozi vse leto skrbimo, da se število planinskih postojank, opremljenih z našimi vrečkami, povečuje, na ta način prispevamo k vedno bolj čistemu okolju. Če pomislimo, da je v vsaki vrečki vsaj 20 dekagramov smeti, smo gore v treh sezonah olajšali za kar 16 ton odpadkov. Številne planinske postojanke so zahtevale dodatne okolju prijazne vrečke, tako da smo porabili vse zaloge. Vrečka z rdečo markacijo, pripeta na nahrbtnik, je v tem času nedvomno postala simbol odgovorne hoje v hribe. Tako so lahko planinci tudi med to gorsko sezono uresničevali staro planinsko načelo – poleg lepih spominov odnesimo s seboj v dolino tudi smeti.

Ali lahko izpostavite nekatere planinske postojanke, ki so bolj čiste, ali morda katere planince in skupine, ki so se najbolje odrezali? Kako jih spodbujate in motivirate?
Veseli nas, da je v Sloveniji vse več postojank, ki se lahko pohvalijo s čisto okolico. Med njimi tudi takšne, ki jih poleg privrženih planincev obiščejo tudi številni izletniki. Tak primer je Tamar, kjer oskrbniki doma izredno skrbijo, da dobijo planinci in izletniki v roke vrečke za pobiranje smeti. Opažamo, da so zelo čiste tudi postojanke Koča na Gozdu, Kovinarska koča v Krmi, Dom na Mrzli gori in nekatere druge. Vsi skrbniki postojank so izjemno prizadevni in nas redno obveščajo, ko zmanjka vrečk. Med najbolj prizadevne planince zagotovo sodi zakonski par iz Kokrice pri Kranju, ki je bil letos in pretekla leta prisoten na vseh akcijah v sklopu projekta Očistimo gore in planine.
Poleg tega obiskovalce gora spodbujamo, da na spletni strani www.ocistimogore.si polnijo spletno aplikacijo Planinski album, kjer smo do sedaj zbrali 440 fotografij, in Mojo planinsko knjižico, ki jo trenutno polni 307 uporabnikov.
Seveda pa so pri spodbujanju čiščenja gora dejavna tudi številna planinska društva, med njimi tudi Planinsko društvo Triglav, partnerji, kot je Nedeljski dnevnik, itd. Nenazadnje pa gre pohvala tudi ekipi Triglava, ki organizacijo in komunikacijsko vodi projekt.

Kolikšna je bila vključenost oziroma zainteresiranost mladih za akcijo Očistimo gore?
Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da se je naših planinskih akcij udeležilo lepo število družin. Prav otroci so bili izredno dejavni. Sicer pa opažamo, da je večina planincev, ki se udeležuje naših čiščenj, populacija med 25 in 45 let, ki v največjem številu tudi uporablja družbene medije.

Zakaj ste se odločili za akcijo čiščenja gora in ne na primer za čiščenje obrežja rek?
Spraševali smo se, zakaj lahko v gore nesemo polne steklenice, praznih pa ne moremo odnesti dol, zato smo se spomladi leta 2010 odločili, da vzamemo v roke metlo ter podpremo odgovorno in trajnostno naravnano uživanje v gorskih doživetjih. Pred seboj smo imeli jasen cilj – počistimo pred svojim pragom tudi nad višino 1.000 metrov, ker to območje v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je bila 17. aprila 2010, ni bilo zajeto. Pohodništvo in planinarjenje sta namreč pri nas med najbolj priljubljenimi in množičnimi rekreativnimi aktivnostmi, del slovenske identitete, saj je v Sloveniji praktično iz kateregakoli mesta mogoče do doživetij narave kar peš. Prispevati k čistejšim goram in ozavestiti planince o pomembnosti varovanja okolja je bila orientacija, ki nas je po uspešni prvi sezoni spodbudila, da smo projekt še razširili in vanj v drugem letu vključili tudi sredogorje in čiščenje planin. Zavarovalnica Triglav je tudi dolgoletna in prepoznavna partnerica planinskih organizacij, z največjo čistilno akcijo v slovenskih gorah pa dokazujemo svoj odgovoren odnos do družbenega in naravnega okolja.