| EOL sprašuje, MKO odgovarja | | |
| Slovenija še vedno odloži preveč komunalnih odpadkov, zato se bo morala še naprej zgledovati pri Nemčiji in Nizozemski, kjer so uspešni z nič odloženih odpadkov, oz. Avstriji in Švedski, kjer odložijo 1 odstotek odpadkov. A to so prvakinje v EU. Vendar ne gre le za odlaganje. Slovenija vendarle vse bolj pridno ločuje, je pa res, da je v tem trenutku kar nekaj vročih tem, ki so tako ali drugače povezane z odpadki. Na MKO smo zato naslovili naslednja vprašanja: | |
1. V Sloveniji se količina odloženih odpadkov na deponijah vsako leto znižuje, vendar je lani na odlagališčih kljub temu končalo 490.000 t odpadkov ali 58 odstotkov. Prebivalec Slovenije je tako lani odložil 204 kg odpadkov. S katerimi glavnimi ukrepi bo Slovenija leta 2020 uspela to količino zmanjšati na 99 kg?
2. Med občinami, ki ločijo največ odpadkov in torej najmanj odložijo na deponijah, je med prvimi desetimi samo ena mestna občina, in sicer Velenje. Kje so glavni vzroki, da večina občin v Sloveniji še vedno odloži skoraj 60 odstotkov odpadkov?
3. Na katere značilnosti ravnanja z odpadki kažejo podatki upravljavcev industrijskih odlagališč v letu 2011?
4. OECD je Sloveniji priporočil, da bi morali povišati dajatev za odlaganje nenevarnih odpadkov na 40 evrov (zdaj je 11). Za kakšno odločitev glede porabe okoljske dajatve se bo zavzemal MKO glede na zdajšnjo dajatev, ki se je stekala v občinske proračune?
5. Nekatere občine so morale zapreti lokalna odlagališča, ker niso pridobile okoljevarstvenih dovoljenj. Kakšne so razmere v letu 2012 in kako bo ravnal MKO v primeru, ko odlagališče ne bo pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja?
6. Napovedana je bila izdaja nove uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj je narejeno in usklajeno?
Odgovarjali so Irena Koželj z Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije, dr. Lucija Jukić Soršak z Direktorata za okolje in Leon Behin, generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.
1. Po podatkih izvajalcev javnih služb (IJS) je bilo v letu 2011 na slovenska odlagališča odloženih 419.228 t komunalnih odpadkov, letno 204 kg na prebivalca oziroma 58 odstotkov od vseh zbranih komunalnih odpadkov.
Napredek se kaže pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov na izvoru (40 odstotkov celotne zbrane količine), še vedno pa zberemo preveč mešanih komunalnih odpadkov. Da bi dosegli okoljske cilje, bo vso pozornost v prihodnjih letih potrebno nameniti: ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov, še učinkovitejšemu ločenemu zbiranju (predvsem izboljšanju ločenega zbiranja v občinah, kjer so rezultati slabi – razlike med občinami so ogromne!) za namen priprave za ponovno uporabo in recikliranje ter ustrezni obdelavi zbranih mešanih komunalnih pred odlaganjem.
Za slednje si na ministrstvu prizadevamo s pospešitvijo realizacije kohezijskih projektov, preko katerih bo zgrajena potrebna zmogljivost objektov in naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ti so se v preteklem letu (razen redkih izjem) pretežno odlagali neobdelani ali minimalno obdelani. Ko bomo iz mešanih komunalnih odpadkov izločili še vse nevarne odpadke, odpadke, ki jih je možno reciklirati (npr. kovine), odpadke, ki jih je možno energetsko predelati (npr. odpadni papir, plastika), ter preostanek biološko stabilizirali, bo cilj dosežen.
Seveda pa bo treba spremeniti odnos do ravnanja s komunalnimi odpadki in jih začeti obravnavati kot surovine. Storiti moramo korak naprej in nameniti pozornost tudi preprečevanju nastajanja odpadkov (to se začne že v proizvodnji izdelkov, pri izbiri embalaže), pripravi odpadkov za ponovno uporabo itd. ter sprejeti dejstvo, da je odlaganje najmanj zaželeno med možnostmi za ravnanje z odpadki in kot tako z okoljskega vidika ustrezno samo v primerih, ko jih ni mogoče predelati ali odstraniti na drug način.
2. Rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov niso toliko odvisni od zgrajene infrastrukture (razen zagotavljanja zbirnih centrov), ampak bolj od organiziranosti javne službe in ozaveščanosti prebivalstva. Drugače je seveda glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kjer brez zagotovljenih objektov in naprav dobrih rezultatov ne more biti. V praksi se tudi potrjuje, da občina, ki nima svojega odlagališča, vlaga več naporov v ločeno zbiranje na izvoru, v nasprotnem primeru pa je za občane v večini primerov odlaganje še vedno najcenejša in za izvajalca javne službe najlažja oblika ravnanja s komunalnimi odpadki.
Sicer je od lanskega leta pri deležu odloženih komunalnih odpadkov glede na zbrane komunalne odpadke opazen napredek večine občin:
V Sloveniji beležimo vsako leto boljše rezultate v ločenem zbiranju komunalnih odpadkov (v zadnjih treh letih porast za 11 %), naša največja trenutna težava pa je v zagotavljanju zadostne zmogljivosti objektov in naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.
3. Za leto 2011 je o odlaganju odpadkov poročalo osem upravljavcev industrijskih odlagališč. Odloženo je bilo 141.321 t odpadkov, od tega 136.140 t inertnih in 5.181 t nevarnih odpadkov. Kar 96 odstotkov odloženih odpadkov je bilo iz skupine 10 klasifikacijskega seznama odpadkov (odpadki iz termičnih procesov), ostalo pa so odpadki iz skupin 12 (odpadki iz postopkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike), 16 (odpadki, ki niso navedeni drugje na seznamu), 17 (gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov) ter skupine 19 (odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav ter iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo).
Sicer za industrijo velja, da se je v zadnjih letih uspešneje prilagajala okoljskim ciljem na področju ravnanja z odpadki. Odlaganje odpadkov na odlagališčih je zadnja in najmanj zaželena možnost po hierarhiji ravnanja z odpadki in temu sledijo tudi trendi odlaganja odpadkov na industrijskih odlagališčih v zadnjih letih:
Prav tako se je zaradi spremembe pri ravnanju z industrijskimi odpadki zmanjšalo tudi število obratujočih industrijskih odlagališč (iz začetnih evidentiranih 23 industrijskih odlagališč na v lanskem letu še 8 obratujočih) bolj kot pri upravljavcih »komunalnih« odlagališč, kjer jih je od začetno 60 evidentiranih v letu 2011 obratovalo še 29.
Prihodek državnega proračuna iz naslova zbiranja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v letu 2011 znašal cca 1,255 mio EUR.
4. OECD je v študiji Environmental Performance Review of Slovenia, Revised Assessment and Recommendations, final, slovenski prevod, jan. 2012, med drugim ugotovil: »Dajatev na odlaganje, v veljavi od leta 2000, je bila pomemben dejavnik pri izboljšanju upravljanja in učinkovitosti odlagališč. Vendar je to bila predvsem posledica reinvestiranja ustvarjenih prihodkov. Tako oblikovana dajatev, se zdi, je imela le omejen spodbujevalni učinek na proizvajalce odpadkov v sektorjih proizvodnje in storitev, in je zagotavljala sprevrženo spodbudo občinam za nadaljevanje odlaganja. Nekatere izboljšave dajatve v letu 2010 in z njo povezana raba prihodkov bi morale izboljšati njeno učinkovitost nasploh. Vendar pa je trenutna višina dajatve nizka v primerjavi s stopnjami v mnogih drugih evropskih državah. Povečanje bi zagotovilo večjo spodbudo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih.«
Tudi Evropska komisija ugotavlja podobno, in sicer da je okoljska dajatev 11 EUR/tono odloženih nenevarnih odpadkov prenizka, da bi odločilno vplivala na manjše odlaganje odpadkov. Dolgoročno priporočajo dvig na cca 40 EUR/tono.
Ker mora okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih predstavljati finančni instrument, ki pripomore k ustreznemu ravnanju z odpadki, predvsem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kjer je odlaganje opredeljeno kot zadnja in najmanj ustrezna oblika ravnanja, na ministrstvu razmišljamo o postopnem dvigu te okoljske dajatve in preusmeritvi zbrane dajatve namensko v npr. sanacijo starih bremen.
5. Dejansko zaprta oz. v zapiranju so le tista odlagališča, katerih kapaciteta je že zapolnjena. Upravljavci odlagališč, za katera niso izpolnjeni pogoji za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj, bodo morali bodisi pogoje izpolniti in si OVD pridobiti ali pa prenehati z odlaganjem odpadkov. Enotni smo si najbrž v stališču, da odlagališča, ki čezmerno obremenjujejo okolje (največkrat z emisijami v podzemne vode), ne smejo obratovati in morajo z obremenjevanjem okolja prenehati.
Po podatkih izvajalcev javnih služb je bilo konec leta 2011 na lokacijah komunalnih odlagališč, ki obratujejo, na voljo še za cca 4,8 mio t odlagalnega prostora, ki sicer ni enakomerno razporejen po Sloveniji, vendar to ob enaki količini letno odloženih komunalnih odpadkov, kot je bila odložena v letu 2011 (cca 420.000 t KO oz. 500.000 t vseh odpadkov), zadošča približno za naslednjih deset let. Ob izpolnjevanju zastavljenih ciljev glede povečanega ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, doseganju ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov, obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem itd. pa je obstoječega odlagalnega prostora dovolj še za nekaj let več.
6. Na Direktoratu za okolje pospešeno pripravljamo predlog nove Uredbe o komunalnih odpadkih. Ob upoštevanju vseh zahtev, ki izhajajo iz Direktive 2008/98/ES in so prenesene z Uredbo o odpadkih, zlasti glede upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ter glede varstva okolja in varovanja človekovega zdravja, bomo (kjer se le da) upoštevali pripombe gospodarstva na predlog Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 2011, katere vlada ni obravnavala prav zaradi teh pripomb.
