Slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih – EOL 73-74

Natura 2000 je ena izmed zakonodajnih zavez EU, ki so jo države članice dolžne izvajati. »Gre za skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Ob tem se zavedamo, da takšen predlog odpira nekaj pomislekov občin, ki so povezane z morebitnimi prihodnjimi posegi v prostor, zato pozivamo na nadaljnji temeljit dialog med predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, ministrstva, občin, poteka pa tudi medresorska predstavitev tega predloga,« je poudaril minister Franc Bogovič.

Široka razprava z vsemi deležniki poteka v novembru, ko ugotavljajo najprej tista območja, pri katerih bi brez zadržkov pripravili končni predlog za uvrstitev v Naturo, ter identificirali območja, kjer bi bilo potrebno dodatno ovrednotenje, tudi iz ekonomskega in razvojnega vidika.

Spomnimo, da se je Slovenija za to, da bo določila območja Natura 2000 ter uskladila svoj pravni red z EU pravnim redom, zavezala v pristopni pogodbi za vstop v EU. Zaradi pomanjkanja časa za usklajevanje predloga za določitev območja Natura 2000 se je leta 2004 Vlada RS odločila, da bo v Uredbi o posebnih varstvenih območjih opredelila tista območja, ki niso bila sporna. S tem smo izpolnili obveze za 73 % vrst in habitatnih tipov v Sloveniji. Ker je za doseganje ciljev Direktive o habitatih pomembno le to, da država članica določi dovolj območij Natura 2000 za dolgoročno preživetje vrst, je Komisija zahtevala ustrezno dopolnitev teh območij. V letu 2007 pa je Komisija s pisnim opominom od Slovenije zahtevala še, da z dopolnitvijo oziroma opredelitvijo novih območij Natura 2000 zaščiti vrste ptic, ki jih je dolžna varovati na osnovi Direktive o pticah in njihove habitate. Slovenija bi morala te zahteve izpolniti do konca letošnjega leta. Po izračunih bi s spremembami in dopolnitvami, ki so predlagane v strokovnem predlogu, povečali indeks vključenosti zahtev direktive o habitatih iz 73 na 92 %.

Zaradi biogeografske lege Slovenije med Sredozemljem, Alpami, Dinaridi in Panonsko nižino imamo v Sloveniji zelo visok indeks biotske raznovrstnosti. Na relativno majhni površini imamo več kot 210 vrst in 62 habitatnih tipov, ki so v prilogah »habitatne in ptičje direktive« opredeljeni med vrstami in habitati, za katere morajo države članice EU zagotoviti ugodno stanje z določitvijo območij Natura 2000. Nato morajo države članice storiti vse potrebno, da na območjih Natura 2000 preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in vrst, zaradi katerih so bila območja Nature določena. Presojati morajo vpliv oziroma posledice posegov, ki bi lahko sami ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti pomembno vplivali na tiste vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno kot območje Natura 2000.

Presoja je lahko pozitivna, pozitivna z omilitvenimi ukrepi ali pa negativna. V Sloveniji do sedaj še nismo imeli primera negativne presoje zaradi območja Natura 2000. Presojali pa smo vplive oziroma posledice večjih posegov, kot je na primer vojaški poligon Mlake, avtocesta mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, čez Muro, čez Dravo.
Komisija redno preverja izvajanje obvez, ki izhajajo iz direktiv o habitatih in ptičih v državah EU. Zaradi neizpolnjevanja obstaja tveganje za pritožbene postopke, ki jih lahko začnejo: Evropska komisija, nevladne organizacije ali investitorji (investitorjem ni mogoče zagotoviti pravne varnosti), možni pa so tudi zapleti pri pridobivanju sredstev iz EU skladov. Pri malodane vseh finančnih mehanizmih EU so območja Natura 2000 bodisi med osnovnimi merili ali pa prispevajo k boljšemu vrednotenju.

Eden od dokumentov, ki jih je treba priložiti vlogi za sredstva, je tudi potrdilo, da je preverjeno, če projekt nima škodljivega vpliva na območja Natura 2000. Če tega ni ali ga izda nekompetentna ustanova, Komisija vloge ne odobri ali pa ustavi financiranje. Primer avtocesta Ljubljana – Zagreb mimo Krakovskega gozda. Komisija je na iz Nature 2000 izvzetem območju, ki je del strokovnih podlag (IBA inventarja) preverjala, zakaj je Ministrstvo za promet izdalo potrdilo, da ni vpliva na Naturo. Ko je Slovenija zadevo pojasnila, se je financiranje nadaljevalo.

Komisija lahko poseže tudi takrat, ko območje ni določeno kot Natura 2000, pa meni, da to območje izpolnjuje pogoje za določitev kot Natura 2000. Odzivi Komisije na domnevno neizvajanje Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih so dveh tipov:
-zamrznitev oziroma zaustavitev sofinanciranja iz EU skladov ali posojil Evropske investicijske banke;
– predaja primera (tožba) na Sodišče Evropskih skupnosti in odločitev sodišča.

Drug odziv organi EU uporabljajo zlasti v primerih domnevnega neizvajanja Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih, kjer ni sofinanciranja ali pa, kjer gre po njihovem mnenju za večje kršitve. V takih primerih Komisija zahteva zamrznitev izvajanja do zaključka sodnega postopka (ta traja približno dve leti). Tak primer je na primer tožba za gradnjo odseka Via Baltike.