| Okoljske tehnologije | | |
| Kako biorazgradljivo blato spremeniti v gradbeni material, kompozite? Odgovor so našli v postojnskem podjetju Insol, ki se je z razvojnim in raziskovalnim delom usmerilo v trajnostni razvoj. Prav ravnanje z odpadki, ki so lahko surovina in energent, je za raziskovalce izziv. Insolovo novo tehnologijo, s katero se odpadni pepel vmeša v biorazgradljivo blato, so najprej sprejeli in jo uporabljajo v regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Novem mestu. Uporabno inovacijo je predstavil dr. Marko Likon. | |
Na vaši internetni predstavitvi ste zapisali, da odpadkov ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo razmišljati. Ali je to vodilo vašemu razvojnemu in raziskovalnemu delu pri iskanju najboljših tehnologij, ki bi odpadke kot surovino vračale naravi?
To je moto našega razmišljanja pri razvoju novih tehnologij. Kot so govorile naše babice, da za vsako bolezen rožica raste, tako je tudi naše vodilo, da je mogoče iz vsakega materiala, tudi odpadnega, narediti nekaj koristnega. To je temeljno vodilo ekološke oziroma industrijske simbioze. S takim načinom razmišljanja vsekakor pomagamo pri ohranjanju naravnih virov, saj poizkušamo izkoristiti že izrabljene naravne vire in jim dati novi pomen.
To je potemtakem funkcija tehnologije, za katero ste prejeli okoljsko priznanje? Mulj lahko pretvorite v gradbeni material. Ali je vaša tehnologija uporabna tudi za blato iz čistilnih naprav, ki predstavlja velik problem?
Glavna značilnost nagrajene tehnologije BACOM je v tem, da omogoča trajno skladiščenje organskega ogljika ob hkratni koristni izrabi. Bistvo tehnologije je vmešavanje odpadnega pepela v biorazgradljiva blata. Odpadni pepel je mešanica nekovinskih oksidov, ki reagirajo z vlago v biorazgradljivem blatu. Rezultat reakcije je trenutno povišanje vrednosti pH in temperature materiala, kar je pogoj za preprečevanje delovanja patogenih in drugih mikroorganizmov. Ob alkalnih pogojih tudi težke kovine, ki so prisotne v biorazgradljivem blatu iz industrijskih in kombiniranih čistilnih naprav, preidejo v težko topne hidrokside in kelate, kar preprečuje njihovo izluževanje. Taka mešanica se lahko uporablja kot nadomestek za glino pri gradnji nezahtevnih gradbenih objektov (servisne poti, igrišča, remediacija) ter upravljanju odlagališč odpadkov (nadomestek za glino in geokompozitne materiale pri izgradnji vodonepropustnih plasti). Vodonepropustnost ali ostale mehanske lastnosti se lahko uravnava z vmešavanjem dodatnih kompozitnih materialov (livarski peski, peski, porcelan, odpadna steklena vlakna itd.). Tehnologija BACOM je posebej primerna za predelavo bioloških blat iz bioloških čistilnih naprav in muljev pri poglabljanju morskega dna in rečnih strug.
Kako je s kapacitetami vaše tehnologije, predvsem pa z uporabnostjo? Kako so vašo tehnologijo uporabili v Centru za ravnanje z odpadki v Novem mestu? Kakšni so rezultati, izkoristki?
Trenutne inženirske rešitve, ki jih imamo na voljo, omogočajo izdelavo naprave s kapaciteto 20.000 ton materiala na leto. Naprava podjetja CeROD iz Novega mesta trenutno obratuje z nazivno kapaciteto 9.000 ton predelanega materiala na leto. Predelava je v fazi poskusnega zagona, predelujejo pa biološko blato iz čistilne naprave Novo mesto. Širitev odjema biološkega blata je v domeni poslovne politike podjetja CeROD, d. o. o. Trenutni rezultati predelave ustrezajo pričakovanjem, material cerodit pa se uporablja kot sanitarna prekrivka pri vzdrževanju odlagalnega polja, razmišljajo pa o testiranju materiala za izgradnjo posteljic pri polaganju kanalizacije.
Ukvarjate se torej predvsem z vprašanjem, kako izrabiti odpadne materiale in odpadno energijo v proizvodih z visoko dodano vrednostjo? Kaj kažejo vaše izkušnje in kaj bi Slovenija lahko storila na tem področju?
Po našem mnenju si gospodarski subjekti v Sloveniji prizadevajo za optimizacijo proizvodnje ter zmanjšanje količine odpadkov in odpadne energije, kajti vsi se zavedamo, da tak pristop prinaša tudi ekonomske koristi. Problem nastane pri razvoju novih tehnologij, posebej če so v razvoj vključena mala podjetja ali posamezniki. Vlaganje v razvoj okolju prijaznih tehnologij je ponavadi finančno zahtevna in dolgoročna investicija z negotovim izkupičkom. V Sloveniji na žalost ne premoremo finančnih in bančnih strokovnjakov, ki bi imeli dovolj znanj pri ocenjevanju okolju prijaznih projektov. To pa seveda pomeni, da za tovrstne projekte ni na razpolago bančnih kreditov ali bančnih garancij in so podjetja ter posamezniki prepuščeni lastni iznajdljivosti pri nabiranju finančnih virov, kar seveda pomeni velike težave pri implementaciji razvojnih idej v praksi.
V kolikšni meri je v naših podjetjih razvito ekološko računovodstvo?
Podjetja, s katerimi sodelujemo, dajejo velik pomen ekologiji na splošno in ekološko knjigovodstvo je samo ena od postavk. Eden od vodilnih podjetij na tem področju je podjetje OMV Slovenija, d. o. o., ki resnično spremlja vse spremembe v okoljski zakonodaji in poizkuša tudi v praksi uveljavljati primere dobre prakse. Podjetji CeROD, d. o. o., in Komunala Nova Gorica, d. d., pa se že v svojem osnovnem poslanstvu naslanjata na urejeno ekološko knjigovodstvo. V našem podjetju imamo splošen vtis, da se slovenska podjetja po svojih močeh resnično trudijo pri uveljavljanju okoljskih standardov in spremljanju svojega okoljskega odtisa.
Insol želi postati vodilno podjetje na področju razvoja okoljskih tehnologij. Na katere tehnologije mislite? V podjetju ste zaposleni trije – ekipa zadošča za takšne naloge?
Podjetje Insol, d. o. o., deluje kot nekakšen mikro »think tank« na področju razvoja trajnostnih tehnologij. Knjigovodsko smo zaposleni samo trije, vendar podjetje služi kot vozlišče pri izmenjevanju idej med razvojnimi institucijami in strokovnjaki. Sodelujemo z domačimi in mednarodnimi razvojnimi ustanovami, kot so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut Jožef Štefan, SYKE – Nacionalni finski inštitut za okolje, Politehnika TROY iz ZDA, Politehnika Wanganuy z Nove Zelandije, Univerza Mahatma Ghandi iz Indije, ter različnimi posameznimi strokovnjaki, predvsem iz Skandinavije in ZDA.
Rezultata tega sodelovanja sta industrijska uveljavitev tehnologije BACOM (pretvorba biorazgradljivih blat v gradbene kompozite) in tehnologije WOCA (CAPS – pretvorba papirniškega mulja v absorbente), ki ju sofinancira Evropska agencija za konkurenčnost in inovacije preko programa CIP Eco Innovation. Posebej ponosni smo na projekt POSSA oziroma uporabo topolovih vlaken za proizvodnjo naravnih super absorbentov za čiščenje oljnih razlitij ter uporabo topolovih vlaken za naravno izolacijo pri izgradnji pasivnih hiš. Topolova vlakna so namreč naravne nanocevke, ki v svojem življenjskem ciklusu izkazujejo celo negativni ogljični odtis.
