Vprašujejo dijaki ŠC Novo mesto, Srednja strojna šola, pod mentorstvom profesorice Sanje Radosević.
Vsi se zavedamo pomembnosti zmanjševanja odpadkov in ločevanja. Zanima nas, kako poteka odvoz ločenih odpadkov in kako jih razvrščajo oziroma kako jih pripravijo za nadaljnjo predelavo? Opažamo, da odpadke iz različnih zabojnikov odpeljejo istočasno z istim vozilom. Zato se nam zdi ločevanje odpadkov nesmiselno. Zanima nas, zakaj odpadke odpeljejo na tak način in kaj potem z njimi naredijo? Za nas je trenutno pereča tematika zaprtje deponij in se sprašujemo, kakšen vpliv bo to imelo na kakovost našega življenja?
Odgovarja Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala pri Komunali Novo mesto:
Ugotovitev, da se ločeno zbrane odpadke odvaža z istimi vozili, je sicer pravilna, zagotovo pa ne ob istem prevzemu. Ločene frakcije se zbirajo ob drugih terminih in se odpeljejo v zbirni center, od koder jih potem prevzemajo pooblaščeni prevzemniki posameznih družb za ravnanje s posamezno vrsto odpadkov, ki tudi poskrbijo za nadaljnjo predelavo ter reciklažo surovin. Mešanje odpadkov ob prevzemih bi bilo nerazumno, povsem nesmiselno in tudi nedovoljeno ravnanje. Z vso odgovornostjo lahko torej potrdimo, da ima vsaka ločena frakcija svojo pot in pravi cilj. Kot ponazoritev: v mesecu juliju smo z ločenim zbiranjem in razvrščanjem zbrali 658 ton ločenih frakcij, kar pomeni skoraj 40 % od vseh zbranih odpadkov v tem mesecu. Vabimo vse tiste dijake, ki so očitno dobili nekoliko napačno predstavo o izvajanju odvoza, v naš zbirni center, kjer jim bomo zelo natančno razložili faze zbiranja in razvrščanja odpadkov. Glede vprašanja zaprtja deponij naj povem, da je dejstvo, da v prihodnji perspektivi nekaj deponij ne bo imelo pogojev za obratovanje. Tudi upoštevaje pet stopenjsko hierarhijo, ki določa prednostno ravnanje z odpadki, je zaveza, da je odlaganje odpadkov najmanj zaželeno (prednost pred tem imajo termična obdelava, reciklaža, ponovna uporaba in zmanjšanje odpadkov na izvoru). To pa pomeni, da bo v Sloveniji vse manj odpadkov za odlaganje in ne bo potrebno zagotavljati toliko deponijskega prostora.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:
Republika Slovenija je na področju delovanja odlagališč zavezana spoštovati zakonodajo EU (npr. direktive) in slovenske predpise. Za obratovanje odlagališča je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), v katerem so med drugim opredeljene tudi zahteve v zvezi z zapiranjem odlagališča in ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov po njegovem zaprtju. Odlagališče se lahko zapre bodisi zaradi poteka OVD, neizpolnjenih pogojev v OVD ali pa zaradi zahtev pristojnega inšpektorata. Po zaprtju je odlagališčne površine potrebno sanirati in jih pokušati kar najbolje vrniti v okolje oziroma zagotoviti najprimernejšo nadaljnjo rabo, preprečiti škodljive vplive, ki izhajajo iz odlagališčnega telesa, in omogočiti odpadkom razgrajevanje. S tem zagotovimo raven emisij, ki niso več nevarne za okolje ter prebivalstvo. Tudi potem, ko je odlagališče že zaprto, mora upravljavec zagotavljati vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, izvajati meritve ter redne preglede stanja.
