| Trajnostni razvoj v živilskem podjetju | | |
| Tovarna olja Gea, d. d., iz Slovenske Bistrice je podjetje, ki kljub kriznim časom posluje relativno dobro. Na prodajnih policah ponuja široko paleto svojih proizvodov. Podjetje ima na domačem trgu večinski tržni delež. Estera Pristovnik, predstavnica vodstva za standarde, pojasnjuje, zakaj so za živilsko branžo in za edino slovensko oljarno nujne usmeritve v trajnostni razvoj. Težnja k razvoju novih proizvodov, investicije v posodobitev laboratorijske opreme in linij, prenovi stavb in aktivno razmišljanje o celovitem trajnostnem razvoju podjetja je pristop, ki daje rezultate, kar dokazuje njihov primer. | |
Tehnološke posodobitve, ki uvajajo okolju prijaznejše postopke, so v živilskem podjetju neizogibne. Zahteva jih tudi zakonodaja.
Res je. Naše podjetje proizvaja in polni rafinirana, nerafinirana in hladno stiskana olja. V programu imamo tudi proizvodnjo delikatesnega programa (majoneze, tatarske omake in francoska solata) in ocvrto čebulo, skratka, živila, ki jih potrebuje vsaka kuhinja. Zato je tehnološke posodobitve, ki izboljšujejo vplive na okolje, naše podjetje pričelo uvajati že v devetdesetih letih, ko smo zgradili lastno čistilno napravo (ČN). Deluje na postopku fizikalno kemičnega čiščenja. V letu 2006 smo zaključili s prenovo ČN in se z odpadnimi vodami navezali na kolektor biološke ČN občine Slovenska Bistrica.
Na čistilno napravo se izteka vsa odpadna voda iz rafinerije, in sicer ločeno po sistemih za kislo in bazično vodo. Prav tako ima vsa odpadna voda iz obratov, ki nastaja pri čiščenju, pranju strojev in izpiranju, preliv v čistilno napravo. Na ČN se odpadna voda vodi preko lovilcev maščob, kjer se olje že loči na površini. Zaporedno so vezani štirje maščobolovilci. Sledi zbiranje v egalizacijskem bazenu, kjer se odpadne vode pomešajo in maščobe ponovno splavajo na površino ter se v nadaljnjem postopku izločijo kot oljne frakcije.
Nato sledi še postopek kemičnega čiščenja odpadnih voda, pri čemer se vodi doda tudi polielektrolit, ki veže nastale micele do flokul. Te se v usedalniku usedajo na dno v obliki mulja, očiščena voda pa odteče skozi preliv. Voda iz koncentriranja mulja se ponovno vrača v postopek čiščenja. Iztok iz ČN je vezan na občinsko ČN, kjer se ta voda še dodatno obdela pred vtokom v vodotok Bistrica.
Toda odpadne oljne frakcije najbrž izkoristite?
Vse izločene oljne frakcije (iz ČN, odpadna olja, ki nastajajo v procesih, olja s pretečenim rokom trajanja) uporabljamo kot sekundarno surovino, za kuhanje maščobne kisline. Ta kislina je stranski produkt za nadaljnjo uporabo zlasti v kemijski industriji. Odpadnih olj, ki nastajajo pri naših kupcih v gastro segmentu, pa ne jemljemo nazaj že kar nekaj let, odkar je zakonodajno to drugače urejeno.
Brez monitoringov ne morete spremljati in analizirati, kaj se dogaja v okolju.
Glede na zakonske zahteve in okoljske vidike, ki vplivajo na okolje, izvajamo več monitoringov. Mislim na redno spremljanje emisij snovi v zrak (kotlovnica, rafinerija, oljarna, pražena čebula), hrupa v naravnem okolju, na redne monitoringe odpadnih voda iz ČN in tudi na to, kaj se dogaja z odpadki. Gre za mulj iz čistilne naprave, filtracijski dodatek in belilno zemljo, ki nastajata pri rafinaciji olj. Monitoringe izvajajo pooblaščeni izvajalci.
Pooblaščenci za varstvo okolja v podjetjih opozarjajo na več različnih težav pri implementaciji zakonskih zahtev. Je pri vas enako?
Ne, nimamo nekih posebno slabih izkušenj. Na podlagi Zakona o varovanju okolja smo v lanskem letu pridobili tudi OVD za obratovanje ČN in s tem dovoljenje za odvajanje mešanice industrijske in komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, ki se zaključi s komunalno ČN občine Slovenska Bistrica. Letos sta bili že dve spremembi oziroma dopolnitvi ZVO-1. V Ur. l. št. 57/ 2012 je bistvena sprememba ZVO-1E, ki v 82. členu spreminja veljavnost OVD s petih na deset let. To je pozitivna sprememba, ki bo prispevala k zmanjšanju administrativnih ovir za pridobitev OVD, čeprav menim, da je ZVO že potreben celotne revizije oziroma nove izdaje.
Razvoj GEE temelji na zahtevah visoke kakovosti, pripravi zdrave hrane in ekološki neoporečnosti proizvodnje. Kako jo dosegate?
Ekološka neoporečnost proizvodnje temelji na prepoznavanju in nadzorovanju tistih procesov, ki lahko negativno vplivajo na okolje in človeka. To pomeni, da redno nadzorujemo in obvladujemo odpadne vode, emisije na delovnih mestih in v okolico, optimalno rabo energentov in naravnih virov ter nastajanje odpadkov, kot so nadzor nad porabo vode pri čiščenju, poraba energije, ločeno zbiranje odpadkov, optimalna razsvetljava, čim krajše transportne poti.
Konkretno, kateri so trendi rabe energentov na enoto proizvoda?
Porabo energentov spremljamo na mesečnem nivoju, na enoto proizvoda. Spremljamo porabo zemeljskega plina, elektrike in vode. Energente spremljamo preko sistema za nadzor energetskih parametrov, tako da je delovanje lahko nenehno nadzorovano. V letu 2011 smo porabili sveže vode za cca 6,8 odstotka manj od zastavljenega normativnega cilja (znižanje porabe sveže vode za 5 odstotkov na enoto proizvoda), prav tako smo dosegli normativni cilj pri porabi plina. Sprotno spremljanje porabe energentov in ugotavljanje vzrokov večje oz. manjše porabe daje dolgoročne rezultate in možnosti optimiranja proizvodnih procesov. Dolgoročne investicije v našo infrastrukturo so usmerjene v večanje energetske učinkovitosti (npr. prenova streh, predvidena menjava oken …).
Kako imate urejeno ravnanje z odpadki?
Za zagotovitev varnosti hrane je zelo pomembno primerno ravnanje z odpadki. Ustrezen in nadzorovan način ravnanja z odpadki je eden temeljnih dejavnikov dobre higienske prakse (DHP) in je tudi sestavni del notranjega nadzora. Z ločenim zbiranjem odpadkov je naše podjetje pričelo že leta 2002. Količine odpadkov spremljamo mesečno, na enoto proizvodnje. Ločimo jih na odpadke, ki se reciklirajo (papir, plastična embalaža, folija, steklo, odpadni les …), odpadke, za katere se plačuje odvoz, deponija in taksa (komunalni odpadki, absorbenti – stranski produkti pri rafinaciji olja, mulj iz ČN), ter nevarne odpadke (odpadne kemikalije, topila, čistilne krpe, premazi, črnila, tonerji, odpadna mazalna olja).
Z odpadki ravnamo v skladu z Načrtom gospodarjenja z odpadki in Katastrom ločenega zbiranja odpadkov, v katerem so vrisani posamezni zbiralniki, kontejnerji in preše za stiskanje kartona in raztezne folije. Za vsak proces oziroma obrat je točno določeno, kako se odpadki zbirajo, zmanjšujejo in reciklirajo. O ločenem zbiranju odpadkov so seznanjeni vsi zaposleni in pogodbeniki. V skladu z zakonodajo in s ciljem izboljšanja sistema pa iščemo tudi nove možnosti odstranjevanja odpadkov, zato smo v letošnjem letu sodelovali v mednarodnem projektu GREEN (Greening business through Enterprise Europe Network), ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, partnerica pri tem projektu.
Za kakovost vaše proizvodnje je zelo pomembno, kaj vam ponudijo dobavitelji. Kako jih preverjate?
Dobavitelje razvrstimo glede na izbrane kriterije v tri kategorije. Med pomembnimi kriteriji za ocenjevanje je pridobitev certifikatov ISO 14 001, ISO 9001 in IFS.
Na primer, kako nadzirate dobavitelje surovega olja?
Surova olja nabavljamo preko zanesljivih dobaviteljev, ki nam dobavljajo olja v skladu z našimi internimi prevzemnimi predpisi, postopek rafinacije pa izvajamo v naši lastni rafineriji. Zraven pomembnih kemijskih parametrov morajo olja ustrezati tudi vsem zakonskim zahtevam glede vsebnosti pesticidov in ne smejo vsebovati gensko spremenjenih organizmov. V Sloveniji pridelovalcev surovih olj ni, zato se moramo obrniti za dobavo na tuje trge oziroma trge EU.
Tržite tudi olja, ki izhajajo iz ekološke ali integrirane pridelave? Kako je z zaščito geografskega porekla vaših olj?
Izdelkov z oznako ekološki in integrirani ne tržimo. Pred leti smo dali na trg GEA bio bučno olje, ampak smo bili s ponudbo še prehitri, saj naš trg še ni bil zrel za tovrstne izdelke, zato se izdelek ni prijel.
V skladu s Pravilnikom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov in živil pa smo v letu 2003 pridobili znak »geografska označba« za Štajersko-prekmursko bučno olje, ki ga lahko tržimo na naši nacionalni ravni. Geografsko označbo lahko pridobi le vsak certificiran predelovalec bučnega olja, ki uporablja surovino z določenega geografskega območja, v našem primeru s štajersko-prekmurskega območja. Za trženje geografske označbe na ravni EU smo dali vlogo že leta 2004, vendar so nam vlogo zavrnili zaradi ugovora Avstrije, da izvor surovin in način proizvodnje ni ne specifičen in ne tradicionalen za to območje. Ob dodatni obrazložitvi in dokazih o izvoru surovine in načinu proizvodnje smo končno v mesecu juliju 2012 dobili potrditev Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla v Bruslju o vpisu v register EU. Tako čakamo na uredbo in registracijo, približno v mesecu septembru, ki nam bo dovoljevala trženje tudi na nivoju EU, s tem pa bomo zadovoljili kar nekaj naših pomembnih kupcev iz tujine.
Olje ste pred leti polnili v povratno stekleno embalažo, danes ga polnite v PET-embalažo? Zakaj ste se odločili za ukinitev povratne steklene embalaže in preusmeritev v nepovratno?
Da, v PET-embalaži tržimo v večini jedilna rafinirana rastlinska olja blagovnih znamk Zvezda, Cekin in Sončni cvet. To so olja, namenjena široki potrošnji oziroma gospodinjstvu. S temi olji v Sloveniji pokrivamo skoraj polovico trga. Olja, polnjena v povratno steklo, smo ukinili v letu 2006 ravno zaradi trenda potrošnikov v smeri primernosti PET-embalaže in manjšega obremenjevanja okolja. Izkazalo se je tudi, da ni ekonomske upravičenosti vlaganja v linijo povratnega stekla glede na količino prodaje, saj bi morali zamenjati vso embalažo, ki je bila že dotrajana, in vložiti tudi v novo polnilno linijo, zato smo raje vlaganja preusmerili v polnilno linijo nepovratnega stekla. Olja BZ GEA so polnjena v nepovratno temno stekleno embalažo (1 l, 0,5 l in 0,25 l) in so olja višjega kakovostnega razreda. To so jedilna hladno stiskana olja (sončnično, konopljino, sezamovo …) in jedilna nerafinirana olja (predvsem bučna, solatna, orehovo olje …). V večini so kupci GEA olj tisti, ki se zavedajo pomembnosti uživanja kvalitetnih maščob v prehrani, glede na tržne raziskave pa so to naši zvesti kupci, ki zaupajo kvaliteti te blagovne znamke. Vsekakor je delež prodanih olj v PET-embalaži bistveno večji v primerjavi s prodajo olj v stekleni nepovratni embalaži, ki so višjega kakovostnega in cenovnega razreda.
Kakšne pa so izkušnje s prehodom na PET-embalažo znotraj podjetja, kakšne prilagoditve so bile potrebne in kakšni so učinki?
V letu 2010 smo kupili novo linijo za polnjenje olja v PET-embalažo, s pihalko za pihanje plastenk, ki ima tudi večjo kapaciteto polnjenja. Prednost je tudi v tem, da je proces polnitve kontinuiran od pihanja plastenk do paletiranja in imamo tako lažji nadzor nad celotnim procesom. Poudarim naj, da so se bistveno zmanjšale odpadne vode na ČN, ko smo ukinili polnjenje olja v povratno stekleno embalažo v letu 2006 (po podatkih na enoto proizvoda za cca 67 odstotkov). Za pranje se je uporabljala koncentrirana lužna raztopina, ki je močno obremenjevala ČN. Kupci so se tako preusmerili na olja v PET-embalaži, nekateri pa tudi v višji kakovostni razred olj, ki jih polnimo pod blagovno znamko GEA.
