Pakirna industrija | Lucija Gornjak |
 
S povečanjem potrošnje se povečujejo proizvodne količine, ki podjetja silijo v izboljšano ergonomijo dela, povečanje kapacitet in strožje standarde nadzora. Medtem ko se je v času krize povečalo povpraševanje po rabljeni pakirni opremi in nizkocenovnih rešitvah, vedno večja fleksibilnost proizvodnje poganja razvoj multifunkcijskih pakirnih strojev. Podjetja v pakirni industriji so enotna v trditvi, da je zaradi vedno višjih kapacitet in strožjih standardov avtomatizacija proizvodnih procesov osnovni pogoj za konkurenčnost proizvodnega podjetja.
 

StrojKako se na trende na trgu odzivajo podjetja pakirne industrije v Sloveniji? Nekaterim podjetjem smo postavili naslednja vprašanja:

  • Pri embaliranju (zlasti prehrambnih) izdelkov je ključno zagotavljanje higienskih standardov. Na kakšen način se zagotavlja potrebna varnost pakiranja? Kakšne industrijske rešitve in inovacije obstajajo na področju pakirnih materialov in zmogljivosti pakirnih strojev? Kdo pravzaprav narekuje razvojne smernice?
  • Ali se je trg pakirne industrije v času krize spremenil? Po katerem področju pakirnih materialov je največ povpraševanja (plastični, papirni materiali idr.)?
  • Katere so največje ovire ali težave, s katerimi se trenutno sooča slovenska pakirna industrija? So te predvsem na strani proizvajalcev in podjetij ali na strani potrošnikov?
  • Se podobno kot v tujini tudi pri nas kaže trend vse večje avtomatizacije in robotizacije pakirnih strojev? V čem se kažejo prednosti teh postopkov in kako pomemben je razvoj strojev, ki opravljajo več embalažnih funkcij hkrati (zgibanje, lepljenje, polnjenje, sortiranje, tehtanje idr.)?
  • S katerimi okoljskimi zahtevami se spopadate (varčevanje z energijo, zmanjševanje količin odpadkov idr.)? Kaj se v postopkih pakiranja (z okoljskega vidika) še da izboljšati?
  • Kakšni so vaši poslovni načrti in pričakovanja za prihodnost?

Odziv na anketo je bil pri direktorjih zgovoren – slovenski trg je premajhen, poslovanje vse težje, kako bo, ne vemo. Vendar sta dva le bila pogumna.

Aljaž Grah, direktor podjetja Logopak, d. o. o.:

Z vidika našega podjetja, ki je zastopnik (za trge bivše Jugoslavije) tujih proizvajalcev pakirne opreme, predvsem italijanskih in nemških, lahko rečem, da so današnji pakirni sistemi izdelani po najnovejših higienskih in varnostnih standardih. Pakirne linije zagotavljajo najvišje standarde tako po mehanskih kot tudi elektronskih komponentah. Razlikujejo se glede na industrijo in proizvode, kar pomeni, da npr. pakirni stroji za mesno-predelovalno industrijo izpolnjujejo veliko višje higienske standardne kot stroji za grafično industrijo. Večino pakirnih sistemov je že standardno opremljenih s sistemi neprestanega nadzora pakiranja in avtomatskega izločanja »slabih« proizvodov. Za zagotavljanje najvišjih standardov skrbijo tudi posebni kontrolni sistemi po koncu procesa pakiranja.

Avtomatizacija pakiranja stremi k vedno večjim kapacitetam ob maksimalnih varnostnih in higienskih standardih. Tako razvojni oddelki proizvajalcev pakirnih sistemov nenehno iščejo nove rešitve in poenostavitve pakiranja. V zadnjem času se izredno povečuje okolju prijazno pakiranje v razgradljive materiale. Vedno višji stroški embalaže in njene reciklaže podjetja silijo v spremembe pakiranja, kar se navsezadnje odraža tudi v bolj ekološkem obnašanju potrošnikov. Razvojne smernice se tako ustvarjajo v sodelovanju med potrošnikom, proizvajalcem proizvoda, proizvajalcem embalaže in proizvajalcem pakirnih sistemov.

V času krize se je povečalo predvsem povpraševanje po rabljeni pakirni opremi, obenem pa so proizvajalci pakirnih sistemov na trgu predstavili veliko novih rešitev predvsem v nižjem cenovnem rangu – enostavne rešitve za nizke cene. Sicer veliki proizvodni koncerni še vedno prisegajo na najvišje cenovne in kakovostne standarde pakirne opreme, medtem ko manjši proizvajalci iščejo cenovno ugodnejše rešitve za vsak del procesa posebej. Če so podjetja včasih kupovala celotne linije od enega proizvajalca, sedaj v času krize iščejo najboljše in najugodnejše rešitve za vsak posamezni segment pri več proizvajalcih.

Zaradi krize se povečuje predvsem povpraševanje po cenejših pakirnih materialih, kot so npr. plastične folije. Slednje zamenjujejo papirnate materiale, ki sicer povečajo dodano vrednost samemu izdelku, vendar obenem tudi povišajo njegovo proizvodno ceno. Tako večino proizvajalcev poenostavlja (pocenjuje) pakirne materiale, kot je npr. prehod s kartona na folijo. Slednji trend je viden predvsem v nižje cenovnih izdelkih, medtem ko pri izdelkih z visoko dodano vrednostjo (blagovne znamke višjega cenovnega razreda) pakirni materiali ostajajo isti.

Z naše strani je opazno predvsem manjše povpraševanje po novih pakirnih sistemih in povečanje dobavnih rokov. Večina svetovnih proizvajalcev zaradi zmanjšanja delovne sile pred 2–3 leti sedaj podaljšuje dobavne roke kljub povečanju povpraševanja. Zaradi negotovih smernic v prihodnosti namreč nihče ne želi na veliko zaposlovati. Slovenska pakirna industrija je pred letom 2009 dosegla takratni vrh in sedaj bosta potrebni še vsaj 2 leti za doseganje novih vrhov. S ponovnim razvojem naše države se bo povečala tudi potrošnja in s tem posledično proizvodnja novih pakirnih sistemov.

Avtomatizacija proizvodnih procesov je dandanes osnovni pogoj za konkurenčnost proizvodnega podjetja. Človek enostavno ob vedno večjih kapacitetah ne more več zagotavljati ustreznih standardov, ki jih je iz dneva v dan več. Tako kot v tujini tudi v Sloveniji opažamo vedno večje povpraševanje po avtomatizaciji proizvodnih procesov, predvsem zaradi višjih kapacitet in strožjih standardov. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na izboljšanje ergonomije dela. Veliko ljudi si avtomatizacijo predstavlja le kot zmanjševanje števila zaposlenih, kar je seveda zmotno. Človek bo tudi v prihodnosti najpomembnejši dejavnik vsake uspešne avtomatizirane proizvodnje, saj brez njega in njegovega nadzora tudi najboljši pakirni sistemi ne bodo delovali samostojno.

Za Slovenijo je izjemno pomemben razvoj multifunkcijskih strojev. Zaradi majhnosti našega trga je potrebno zagotavljati fleksibilno proizvodnjo na omejenem prostoru. Veliko podjetij menjuje proizvode na istem pakirnem stroju večkrat dnevno, saj razen redkih izjem proizvodne kapacitete v Sloveniji niso velike. Predvsem vedno večja fleksibilnost poganja razvoj multifunkcijskih strojev tudi drugod po svetu. Podjetja želijo imeti fleksibilno proizvodnjo s hitrimi prilagoditvenimi časi glede na spreminjajoče se navade potrošnikov. Slovenska podjetja v zadnjem času veliko povprašujejo po multifunkcijskih strojih. Predvidevamo, da se bo takšen trend po koncu krize še občutneje dvigoval.

Proizvajalci pakirnih sistemov nenehno iščejo nove rešitve na področju izdelave opreme iz okolju prijaznih materialov in varčevanja z energijo. Dandanes namreč tudi kupci strojev posvečajo veliko pozornost varčnejšim strojem, saj je energija vedno večji proizvodni strošek. Na področju izdelave strojev je tako trend v vedno manjši uporabi težkih in okolju neprijaznih materialov ter izboljšanju energetske učinkovitosti. Še večji delež pri ohranjevanju okolja pa predstavljajo novi pakirni materiali, kot so npr. razgradljive folije, reciklirane kartonske embalaže itd.

V letošnjem letu smo že opazili pozitiven trend povpraševanja po novih pakirnih sistemih in menimo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Občutnejšo rast pa pričakujemo šele po letu 2013. Je pa rast seveda povezana z razvojem naše države in posledično potrošnje ter proizvodnje izdelkov.

Vladislav Dodič, direktor podjetja Gopack, d. o. o.:

Naše podjetje je kot proizvajalec pakirnih strojev, ki se uporabljajo tudi v prehrambni industriji, registrirano za proizvodnjo, uvoz, predelavo in prvo dajanje v promet materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili oziroma stroji, ki so namenjeni za uporabo v prehrambni industriji in so izdelani v skladu z določili uredb ES. Stroji so konstruirani in izdelani na način, da je omogočeno enostavno čiščenje stroja, da se lahko po zaključku vsake delovne izmene stroj očisti in odstrani vse morebitne ostanke živila. Poleg tega hranimo tudi vso dokumentacijo – certifikate o ustreznosti vgrajenih materialov, ki prihajajo v stik z živili.

V skladu s trendi varovanja okolja se na tržišču pojavljajo materiali, ki so bolj ekološki, z možnostjo recikliranja, obenem pa ohranjajo vse lastnosti zaščite proizvoda pred svetlobo, vlago idr.

Razvojne smernice v bistvu narekujejo sami kupci. Vsak kupec ima svoje želje in ideje o videzu svojega izdelka, da bi bil privlačen, prepoznaven, drugačen od konkurenčnih. Kot proizvajalci se prilagajamo željam kupca.

Mnogo podjetij je zaprlo svoja vrata ali pa so zamenjala lastnika – govorim za Italijo in Nemčijo. Opazen je trend upadanja povpraševanja po transportni embalaži (PE – plastične nosilne vrečke). Poskusi uporabe ekološke folije (na bazi biorazgradljivega škroba) še niso zaživeli, kot je bilo pričakovati. Na področju primarne embalaže oziroma zaščite izdelkov (prodajne vrečke) ni bistvenih sprememb, industrija pijač gre klasično naprej. Zaznati pa je pozornost glede uporabe monomaterialov zaradi recikliranja.

Vedno večja je konkurenca, še posebej s kitajskega trga, saj so njihovi izdelki občutno cenejši. Kvaliteta sicer ni enaka, vendar pa je pri končni odločitvi mnogih kupcev cena edini pomemben dejavnik. Naši stroji so visokega oziroma višjega cenovnega razreda, zlasti stroji modela Multitiube, večlinijski stroji za izdelavo malih vrečk »stick-pack« cevaste oblike, ki so v samem svetovnem vrhu. Na žalost »Made in Slovenia« ni blagovna znamka in se tako stroji naše proizvodnje prodajajo večinoma pod tujo blagovno znamko. Na slovenskem tržišču predstavljajo našo veliko prednost poprodajne aktivnosti, saj lahko zaradi bližine zelo hitro interveniramo in tako proizvodna linija pri kupcu nima daljših zastojev oziroma je manjši izpad proizvodnje.

V Gopacku že od leta 1999 izdelujemo moderne mehatronske stroje, v katere vgrajujemo PLC, servomotorje za pogone najkvalitetnejših svetovnih znamk. Na ta način obvladujemo proces avtomatizacije, da o kontroli senzorike in nadzoru niti ne govorimo, saj je to v farmacevtski industriji že standard. Avtomatizacija dviguje konkurenčnost naših kupcev. Na primer v Zagrebu ima naš kupec avtomatski pakirni stroj, ki izdeluje in polni vrečke z medom (240 vrečk v minuti), jih šteje in vlaga v kartonske škatle. Celotno linijo upravlja en sam človek. Če bi delali ročno, bi potrebovali vsaj 6 delavcev. Robot, t. i. Pick&Place, za vstavljanje vrečk v škatle se je izplačal že v osmih mesecih proizvodnje.

Popolnoma avtomatizirane pakirne linije, od primarnega pakiranja (proizvoda v vrečke) do sekundarnega pakiranja (vrečk v kartonske škatle in transportne kartone), pridobivajo na svojem pomenu. Res je začetna investicija večja, vendar se v določenem času prihrani pri strošku delovne sile in doseže večja produktivnost.

Celostne avtomatske pakirne linije v glavnem izvažamo, saj je v Sloveniji zelo malo podjetij, ki obvladujejo velike količine in bi za to potrebovala avtomatske linije z visoko kapaciteto. Vsekakor se lahko z novimi oblikami vrečk (t. i. stick-pack), ki jih v našem podjetju izdelujemo že 14 let, zelo veliko prihrani pri embalažnem materialu, še več pa pri strošku delovne sile. V Angliji imamo že dve avtomatski pakirni liniji za pakiranje instant kave z zmogljivostjo 1.100 vrečk v minuti na linijo. Na omenjenih linijah so zaposleni samo štirje delavci na izmeno. V mesecu septembru bomo predstavili naš nov vertikalni pakirni stroj za pakiranje kruha, ki bo dosegel hitrost pakiranja do 18.000 kosov pekarskega peciva na uro. Stroj bomo predstavili na sejmu pekarstva in pekarske tehnologije IBA 2012 v Münchnu.

Kar se tiče obvladovanja pri proizvodnji, moramo povedati, da imamo zelo čisto proizvodnjo, saj gre razen odpadkov dejansko vse v reciklažo.

Pri pakiranju bi se morda dalo zmanjšati negativni vpliv plastičnih materialov z zamenjavo z biorazgradljivimi materiali, vendar tu nastopi problem distribucije oziroma trajnosti zapakiranih proizvodov, kar pomeni drug način prodaje.

V prihodnosti je strategija podjetja predvsem povečevanje tržnega deleža na tujem trgu in prilagajanje specifičnim zahtevam trga z razvojem ekoloških pakirnih linij oziroma s poglobljenim sodelovanjem s poslovnimi partnerji na področjih uporabe ekoloških embalažnih materialov z možnostjo recikliranja.