| Trajnostna embalaža za sveža živila | | Lucija Gornjak | |
| Odpadna hrana postaja v svetu vse večji problem. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Ustrezni embalaži številni strokovnjaki pripisujejo ključno vlogo pri reševanju tega vprašanja. Razvijajo se novi embalažni formati in pakirne tehnologije, ki pripomorejo k temu, da živila med transportom in na prodajnih policah ostanejo dlje časa sveža. | |
Široka podpora evropskih institucij
Problematika odpadne hrane je bila v ospredju novembra lani na konferenci v Bruslju, ki je združila pomembne evropske institucije na tem področju, vladne in nevladne organizacije, trgovce, proizvajalce živil in embalažno industrijo kot tudi ključne akterje sistemov za ravnanje z odpadki. Namen konference je bila širša obravnava problema in razvoja strategij za zmanjšanje količine odpadne hrane v Evropi. John Swift iz SCA Packaging, vodilnega evropskega embalažnega podjetja, je povedal: »Znano je dejstvo, da je embalaža zelo obremenilna za okolje, a je hkrati lahko ena izmed pomembnih rešitev za zmanjšanje količine odpadnih živil. Ob upoštevanju glavnih zaključkov konference sedaj evropski direktorat za prehrano in zdravje resno proučuje realne možnosti za racionalizacijo pakiranja hrane. Mnogi namreč trdijo, da je mejna varnost živila »vgrajena« v datum uporabe, odtisnjen na embalaži, vendar pa ta pogosto ne zagotavlja realne trajnosti živila. To zavedanje s strani potrošnikov bi zagotovo pripomoglo k precejšnjemu zmanjšanju količine odpadne hrane, zato je nujno potrebno informiranje o tem, kako pravilno shranjevati hrano in koliko časa je živilo še varno za uživanje. Tu ima pomembno vlogo predvsem RFID tehnologija, ki pomaga spremljati vse elemente dobavnega procesa, od proizvodnje, pakiranja in logistike do potrošniških navad.« V skladu s temi težnjami je Evropska komisija za boj proti živilskim odpadkom pred kratkim prejela 3 milijone evrov donacije za mednarodni konzorcij ISA-PACK, katerega cilj je razviti trajnostno embalažo za sveža živila, ki bi podaljšala rok uporabe izdelka in zmanjšala količino odpadkov pokvarljiv živil za več kot 50 odstotkov. Konzorcij razvija raztegljivo ovijalno embalažo (»streč« folija), izdelano iz mikrobov, ki se hranijo z naravnimi trajnostnimi materiali, ter inteligentne sisteme za indikacijo, ki so neposredno natisnjeni na embalažne materiale in spremljajo rast bakterij (indikatorji za temperaturo, čas in svežino izdelka).
Kaj lahko stori embalažna industrija?
Omenjeno embalažno podjetje SCA Packaging je v sodelovanju z berlinskim inštitutom Fraunhofer razvilo prototip embalažne rešitve za zmanjšanje količin odpadne hrane. Gre za posebej izdelan valoviti karton, ki absorbira plin etilen kot snov, ki nastaja pri naravnem zorenju sadja in zelenjave. Dodatna prevleka na embalaži zmanjšuje širjenje tega plina in tako omogoča, da proizvodi ostanejo dlje časa sveži. »Je inovativna, v prihodnost usmerjena tehnika, ki lahko ustvari nove embalažne trge,« je pojasnil Carolyn Wagner, direktor prodaje in marketinga v SCA Packaging. »Ključna prednost te rešitve je, da je embalažni material aktiven, kar pomeni, da ima na površini integrirano tehnologijo. V nasprotju z drugimi embalažnimi produkti na trgu, ki si prizadevajo za podoben učinek, ta produkt ne potrebuje nobene dodatne opreme, kot so vrečke ali filtri za podaljšanje roka uporabe.« Marks & Spencer je v Veliki Britaniji uvedel podobno embalažo, ki na dnu vključuje poseben trak iz mešanice materialov (tudi gline), ki absorbira etilen. Ta embalažna rešitev ima dvojno okoljsko korist – omogoča, da živilo ostane dlje časa sveže, hkrati pa ne vpliva na možnost recikliranja embalaže.
»Z embalažo odvržemo približno 25 % hrane, ki ostane v embalaži in je ne porabimo. Švedski znanstveniki celo pravijo, da je vpliv odpadnih živil na okolje veliko večji od okoljskega vpliva, ki ga povzroča embalaža. Samo če je doseženo pravo ravnovesje, je lahko ustrezna embalaža učinkovito sredstvo v boju proti odpadni hrani,« pojasnjuje Roberto Zanichelli, vodja marketinga v podjetju ILIP.
Zakaj toliko hrane zavržemo?
V Sloveniji je cilj do leta 2020 zmanjšati količino zavržene hrane na polovico. Znana je ocena, da Slovenci letno zavržemo okoli 90 kg hrane na prebivalca, vendar natančnejših podatkov o tem še ni. Spletna anketa ministrstva, na katero je odgovorilo 1200 ljudi, je pokazala, da večina Slovencev na dan zavrže približno četrt kilograma živil, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in zelenjava). Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim. V boju proti odpadni hrani pa so aktivni tudi nekateri slovenski trgovci (npr. Mercator, Pekarna Grosuplje), ki skrbijo za čim večjo dnevno porabo hrane ali darujejo svoje izdelke pomoči potrebnim. »V zahodnem svetu večina odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev in gostinstva, velika količina zavržene hrane pa nastaja že v dobavni verigi zaradi težav z zaščito blaga med transportom. V državah v razvoju, za razliko od zahodnega sveta, večina odpadne hrane nastane skozi celotno dobavno verigo in ne na koncu procesa. Glavni razlog za to je, da te države nimajo zadostnih virov (stroji za pakiranje in inovativni embalažni formati) za izdelavo trajnostne embalaže, da bi bila hrana iz podeželja v mesta dobavljena v ustreznem stanju. Za odpravo te vrzeli se je potrebno spopasti s tehnološkim izzivom in razviti pakirni stroj, ki bi zagotovil učinkovit transport živil do potrošnikov, a bi bil hkrati stroškovno primeren za razvijajoča se gospodarstva,« pojasnjuje John Swift iz podjetja SCA Packaging.
Viri:
http://www.ekoslovenija.si/
http://tastethewaste.com/
http://www.packagingeurope.com
