| Ločeno zbiranje v Ljubljani | | |
| Samo za nove zabojnike, 55.700 jih bodo kupili, bo ljubljanska Snaga odštela 2,5 milijona evrov. Želijo namreč občutno povečati količine ločeno zbranih odpadkov, to je surovin. Ljubljana je začela spreminjati dosedanji sistem ločenega zbiranja odpadkov, ker je v zabojnikih za preostanek odpadkov obležalo preveč koristnih frakcij, ki bi jih lahko sheme prevzele za reciklažo. Cilji, ki jih mora Slovenija doseči pri recikliranju komunalnih odpadkov, so visoko postavljeni. Igor Petek v Snagi Ljubljana je prepričan, da so kazni za kršitve evropske direktive previsoke in si Slovenija ne bo smela privoščiti zamud pri izvajanju zahtev domače zakonodaje o ravnanju z odpadki. | |
Že nekaj časa v Ljubljani in devetih primestnih občinah Snaga deli zabojnike za embalažo s pokrovom rumene barve. Pri vsaki stavbi bodo odslej štirje zabojniki, in sicer za preostanek odpadkov, za biološke odpadke, embalažo in papir. Zakaj ste se odločili za ta projekt, koliko zabojnikov boste razdelili in za kakšno naložbo gre? Kdo je bil dobavitelj zabojnikov?
Evropska direktiva določa, da države članice uvedejo ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in ukrepe, s katerimi se do leta 2020 recikliranje odpadnih materialov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teže. Direktiva torej države članice zavezuje, da morajo do leta 2020 reciklirati 50 odstotkov komunalnih odpadkov. Na Snagi ocenjujemo, da bo za dosego tega cilja treba ločeno zbrati blizu 70 odstotkov frakcij v masnem deležu vseh komunalnih odpadkov. Danes na območju Snage ločeno zberemo približno 42 odstotkov ločenih frakcij. Slovenija mora doseči zastavljene cilje, saj bo drugače kršila evropski pravni red. V tem primeru lahko Evropska komisija na Sodišču Evropske unije zahteva takojšnjo kazen za Slovenijo, ta pa lahko znaša tudi 36.000 evrov za vsak dan kršenja direktive. Glavni razlog za spremembe je torej zakonodaja. Drugi razlog je analiza odpadkov, ki so v povprečnem zabojniku za preostanek odpadkov. Ugotovili smo, da je v zabojniku za preostanek odpadkov veliko embalaže in pomemben delež papirja ter kuhinjskih odpadkov. Z načrtovanimi spremembami želimo doseči, da bi uporabniki vse odpadke na priročen in enostaven način odložili tja, kamor spadajo: torej v zabojnik za posamezno vrsto odpadkov.
Pri stavbah zabojniki, kaj pa na javnih površinah?
Na javnih površinah še naprej ostajajo zbiralnice, namenjene zbiranju papirja, embalaže in stekla, za katere sta v naslednjem koraku nadgradnje sistema predvideni tudi nekoliko drugačna vsebina in funkcija. Dobavitelj novih zabojnikov za ločene frakcije je EKO Plus, proizvajalec pa Sulo. Snaga bo kupila 30.000 240-litrskih zabojnikov za embalažo in 10.000 240-litrskih zabojnikov za papir ter 10.000 1.100-litrskih zabojnikov za embalažo in 5.700 1.100-litrskih zabojnikov za papir. Teh 55.700 zabojnikov je stalo 2,5 milijona evrov.
Gre torej za novo spodbudo intenzivnejšemu ločevanju odpadkov. Kljub temu pa za leto 2011 ugotavljate, da je bilo na odlagališču Barje odloženih 110.000 ton odpadkov. Kje je glavni vzrok, da Ljubljana in Slovenija še vedno odložita toliko odpadkov in da le počasi stopamo na pot družbe recikliranja?
Rezultati ločenega zbiranja odpadkov tudi v evropskem merilu niso slabi. Prav nasprotno. So med najboljšimi. Po podatkih Eurostata za leto 2010 sta po deležu recikliranih odpadkov v Evropi samo dve državi, Nemčija in Belgija, boljši od Slovenije. Na ta račun se je tudi količina odloženih odpadkov v Ljubljani v preteklih desetih letih prepolovila. Res je, da še vedno odložimo preveč odpadkov, vendar so v tem pogledu najuspešnejše evropske države ta problem rešile z energetsko izrabo odpadkov, ki pa je Slovenija, razen v Celju, še nima.
Prav Snaga je razvila obsežen sistem ločenega zbiranja odpadkov. Pri katerih odpadkih dosegate najboljše rezultate in kje se kaže manjša osveščenost občanov? Ali imate podatke, kolikšen delež vaših odpadkov gre v reciklažo?
Precej dobre rezultate dosegamo pravzaprav pri vseh vrstah odpadkov, seveda pa želimo biti še boljši. Količine vseh ločeno zbranih frakcij naraščajo. Naše uporabnike na različne načine spodbujamo k doslednemu ločevanju vseh vrst odpadkov. Opažamo, da potrebujejo dodatno spodbudo še pri ločevanju nevarnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme. Ustavimo se še pri embalaži. Zabojnike za embalažo smo skupaj z zmanjšano frekvenco odvoza jeseni 2011 že uvedli na Brezovici. Danes na Brezovici ne ekipe na terenu ne delovodje ne zaznavajo omembe vrednih težav, količina zbrane embalaže na prebivalca v tej občini pa presega 50 kilogramov na leto. Podatkov o tem, kolikšen delež odpadkov gre v reciklažo, nimamo, saj moramo skladno z zakonodajo te odpadke oddati pooblaščenim družbam, ki potem same poskrbijo za njihovo nadaljnjo pot.
Posebnost Ljubljane je, da ste v središču mesta uredili podzemne zbiralnice. Kako so občani sprejeli to možnost odlaganja odpadkov?
Naši uporabniki so zelo zadovoljni, ker podzemne zbiralnice pripomorejo k večji urejenosti mesta. Po podatkih našega Centra za pomoč in podporo uporabnikom bi si jih želeli tudi zunaj mestnega središča. Nekaj nezadovoljstva pa povzroča velikost odprtin za odlaganje odpadkov – uporabniki si želijo, da bi lahko odprli pokrov in tako odložili odpadke. Pozitivni učinki uvedbe podzemnih zbiralnic se bodo pokazali tudi z uvedbo realnega obračuna opravljenih storitev.
V Snagi ste se odločili za kombiniran sistem zbiranja odpadkov. Kaj kažejo količine zbranih odpadkov in kako boste po novem uredili odvoz pri individualnih hišah?
Snagin sistem zbiranja komunalnih odpadkov je zelo podoben sistemom zbiranja komunalnih odpadkov v okoljih, kjer ločeno zberejo največ odpadkov. Da gremo v pravo smer, kažejo tudi dobri rezultati, ki smo jih na območju s spremenjenim načinom zbiranja razmeroma hitro dosegli. Skladno z novim Odlokom o zbiranju in prevozu odpadkov bomo v prehodnem obdobju tam, kjer preostanek odpadkov zdaj odpeljemo dvakrat na teden, po novem vsako vrsto odpadka, preostanek in embalažo, odpeljali enkrat tedensko. Ob prvem odvozu v tednu bomo izpraznili en zabojnik, ob drugem tedenskem odvozu pa drugega. Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov praznimo enkrat na teden, bomo zabojnike še naprej praznili ob istih dnevih, in sicer bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat na 14 dni. Biološke odpadke bomo še naprej odvažali enkrat na teden, pozimi pa enkrat na dva tedna.
Po zaključku prehodnega obdobja bomo preostanek odpadkov odvažali enkrat na tri tedne, pri čemer bomo uporabniku omogočili izbiro velikosti zabojnika od vključno 80 litrov navzgor, in enkrat na teden v območju blokovskih naselij.
Koliko bodo spremembe v sistemu in organizaciji ločenega zbiranja odpadkov vplivale na ceno storitev za občane in kaj bo naložba pomenila za poslovanje Snage?
V Snagi želimo z nadgradnjo sistema uporabniku omogočiti čim bolj preprosto in priročno ločevanje odpadkov ter ponuditi storitev, ki jo ob povzročanju najmanjših možnih stroškov uporabnik najbolj potrebuje. Ob nespremenjenem načinu zbiranja komunalnih odpadkov bi morala Snaga danes povišati cene za več kot 25 odstotkov, spremembe pa so zasnovane tako, da bi bilo to povišanje čim manjše. V Ljubljani v zadnjih letih beležimo tudi zmanjšanje obračunske prostornine, višje od 10 odstotkov. Za prav toliko so se znižali tudi prihodki Snage, ki jim zaradi zamrznitve cen ni sledila uskladitev cen glede na obračunski volumen. Po končani nadgradnji sistema zbiranja in prevoza odpadkov bo zato treba spremeniti tudi obračun storitev.
Pričakujemo, da se povprečni znesek na položnici, ki jo plača naš uporabnik, ne bo bistveno spremenil, pričakujemo pa, da se bodo mesečni računi povišali pri uporabnikih, ki ne bodo temeljito ločevali. Po drugi strani bodo višje položnice plačevali tudi tisti, ki sicer že danes zelo temeljito ločujejo in plačujejo nerealno nizek račun. Ta pa seveda pokriva širok niz storitev pri ravnanju z odpadki.
Po spremembi sistema pričakujemo, da se bo zmanjšala količina odloženih odpadkov in s tem nekoliko odložila potreba po izgradnji novih odlagalnih kapacitet na odlagališču, povečane količine ločenih frakcij pa bodo zagotavljale več koristnih surovin za slovensko predelovalno industrijo in s tem posredno lahko tudi odprtje nekaj novih delovnih mest.
