Zakonodaja |
 
Vlada RS je 27. junija sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.
 

ZakonodajaSpremembe Zakona o vodah

Predlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic, uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

Spremembe Zakona o varstvu okolja

Predlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšuje se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.
S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vladno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstveno prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.

O ohranjanju naravnih habitatov

Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
Komisija je v uradnem opominu zavzela stališče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS). Območja, ki bi morala biti vključena, je izključila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.
Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben izvedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za sprejem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posamezno vrsto oz. habitatni tip.

O evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo

Vlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.
Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.
Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi. Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finančne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.
Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja.

V Zasavju o kakovosti zraka

Konec junija je imel Odbor Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje svojo sejo, katere se je udeležil tudi minister Franc Bogovič, v Zasavju. Obravnavali so reševanje prekomerne onesnaženosti z delci PM10 v Sloveniji. Minister Bogovič je poudaril, da je prekomerna onesnaženost z delci PM10 problem, s katerim se srečuje večina držav EU, saj mejne vrednosti se presegajo na okoli tretjini merilni postaj, ki so v EU postavljene v urbanem okolju.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo problematiko prekomerno onesnaženega zraka v sodelovanju z drugimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki obravnavalo prioritetno. Tako je bila ustanovljena delovna skupina, ki je že pripravila osnutek odloka o načrtu za kakovost zraka v Zasavju, ki posega tudi na področje lokalne prometne ureditve in lokalnih energetskih konceptov, s katerimi lahko obvladujemo večino lokalnih emisij. Načrt za kakovost zraka je treba pripraviti še za Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj in Mursko Soboto. Vsak tak načrt mora odražati lokalne razvojne prioritete, hkrati pa morajo biti zahteve za varstvo zraka vgrajene v razvojne načrte lokalnih skupnosti.
Pri pripravi načrtov za kakovost zraka je treba v čim večji meri upoštevati sinergije z drugimi okoljskimi in razvojnimi politikami, predvsem glede nujnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter energetskih ciljev na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Zgradba, ki s sanacijo toplotnega ovoja zmanjša potrebo po toploti za ogrevanja na polovico, v prvem približku za polovico zmanjša tudi emisije v zrak.