Preveč sekundarnih surovin čez mejo – EOL 69-70

Emil Šehič

ZEOS je v letu 2011 zbral za 9 % več, to je 6.400 ton OEEO in OPBA. Ob tem ugotavljate, da so samo zavezanci ZEOS dali na trg več kot 16.500.000 kg obeh vrst odpadkov. Kje je razlika in kaj se zgodi s preostalo opremo, dano na trg?
Družba ZEOS je skozi celotno obdobje operativnega delovanja povečevala zbrane količine OEEO in OPBA. V letu 2011 je tako družba zbrala 9 % več kot v letu 2010 oz. 39 % glede na maso električne in elektronske opreme, ki so jo zavezanci skupne sheme ZEOS dali na trg RS. S takšnimi rezultati smo zadovoljni, saj se poleg tega, da smo izpolnili zakonske cilje, lahko po učinkovitosti merimo z uspešnejšimi kolektivnimi sistemi v EU. Še posebej uspešni smo v primerjavi z njimi pri zbiranju malih aparatov, ki prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Razlika med zbrano in na trg dano EE-opremo se sicer iz leta v leto manjša, vendar še precej teh odpadkov konča skupaj s kovinskim odpadom neustrezno obdelanih, del, predvsem elektronske opreme, se kopiči pri uporabnikih v gospodinjstvih, del EE-opreme pa konča neobdelan na deponijah skupaj z mešanimi odpadki. V letu 2011 smo v sklopu sortirnih analiz skupaj z nekaterimi komunalnimi podjetji ugotovili, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno kar 2 % odpadne EE-opreme. Med njimi je precej manjših aparatov, mobilnikov, sijalk, baterij itd.

Toliko bolj je aktualno vprašanje, kaj se zgodi z zbrano OEEO in OPBA? Eno je obdelava, drugo je reciklaža. Še posebej je to vprašanje aktualno zdaj, ko je v hierarhiji ravnanja z odpadki v ospredju odpadek kot vir. Koliko ste v shemah odgovorni za to, da odpadke kot surovine vrnete v proizvodnjo?
Zakonodaja jasno predpisuje cilje na področju obdelave in predelave OEEO ter OPBA. Skupne sheme morajo zagotavljati precej visoke deleže ravnanja s tovrstnimi odpadki. Ti procesi žal v Sloveniji niso celoviti. Tako ne moremo zagotavljati obdelave hladilno-zamrzovalnih aparatov, katodnih slikovnih cevi, plinskih sijalk ter prenosnih baterij in akumulatorjev. Skupna shema ZEOS, ki v imenu zavezancev dogovarja te postopke in izbira izvajalce, mora posledično precejšnji del odpadkov obdelovati in predelovati v tujini. S tem ne nastajajo le dodatni stroški manipulacije, transporta in dodatnih dovoljenj, temveč konča v tujini precejšnji del sekundarnih surovin, hkrati pa s tem ne ustvarjamo dragocenih delovnih mest. Obveznost ustreznega ravnanja s tovrstnimi odpadki torej proizvajalci preko skupne sheme ZEOS sicer izpolnijo, lahko pa bi bilo to izpolnjevanje ob ustreznih procesih v Sloveniji stroškovno učinkovitejše in z več dodane vrednosti.

V Sloveniji zberemo zdaj 4 kg OEEO in OPBA na prebivalca. Kakšne cilje lahko dosežemo do leta 2020, saj za to leto Evropa napoveduje, da bi naj reciklirala že 20 kg na prebivalca. Kaj bi morali storiti v Sloveniji za hitrejše premike?
Upoštevajoč delež obveznosti skupne sheme ZEOS v Sloveniji, je družba ZEOS v letu 2011 zbrala 5,41 kg odpadne EE-opreme na prebivalca. Kot omenjeno, to pomeni 39,1 % glede na maso, ki so jo zavezanci v naši skupni shemi dali na trg. Cilji, ki jih bo v kratkem predpisala prenovljena direktiva, bodo predstavljali v letu 2016 45 % od količine, dane na trg v predhodnih treh letih, ter 65 % v letu 2020. Naše aktivnosti na tem področju nam bodo nedvomno zagotovile cilj v letu 2016, medtem ko se bomo morali za leto 2020 bistveno bolj potruditi vsi skupaj. Določene spremembe so potrebne v zakonodaji, zagotoviti bo treba ostrejši nadzor in sankcioniranje v procesu zbiranja in obdelave, implementirati standarde zbiranja in ravnanja s tovrstnimi odpadki, potrebne bodo investicije v infrastrukturo zbiranja in ravnanja z odpadki ter ne nazadnje – dvigniti je treba raven ozaveščenosti vseh nas na višji nivo. Razumeti moramo, da dosledno ravnanje z odpadki prinaša vrsto prednosti, vendar za to potrebujemo red in disciplino ter strokovno ravnanje z odpadki.

Poglejmo, če se res ravna strokovno. V vašem letnem poročilu navajate podatek, da milijon mobilnih telefonov vsebuje 250 kg srebra, 24 kg zlata in po 9 kilogramov paladiuma in bakra. Koga to zanima v Sloveniji? Mobilne operaterje, sheme ali industrijo?
V letnem poročilu namenoma navajamo takšne podatke. S tem želimo poudariti, da so naravni viri še kako omejeni. Dosledna obdelava in predelava odpadkov sta ob vse večji potrošnji in proizvajanju tovrstnih izdelkov nujni za ohranjanje naravnih virov. Vsak posameznik lahko pripomore, da odpadna oprema ter baterije končajo v za to vzpostavljenih mrežah zbiranja. S tem bomo zagotovili zadostne količine sekundarnih surovin tudi lastni industriji po konkurenčnih cenah. To bi torej moralo zanimati vse nas.

A je tega zanimanja še premalo. Kateri sistem zbiranja OEEO in OPBA se kaže v Sloveniji kot najpomembnejši in kaj je vzrok, da v vaših posebnih zabojnikih ne zberete večjih količin? Kako sodelujete s komunalnimi podjetji in kaj pomenijo po zbranih količinah?
Vsaka vrsta odpadne opreme oz. odpadnih PBA ima svoj najučinkovitejši proces zbiranja. Veliki gospodinjski aparati pri komunalnih podjetjih, sijalke pri elektroinštalaterjih in večjih industrijskih obratih, prenosne baterije in akumulatorji v maloprodajnih trgovinah, mali aparati pri zbiranju v šolah itd. Na večje količine nedvomno vpliva gospodarska situacija v državi, nihanje vrednosti sekundarnih surovin, gostota mreže zbiranja, okoljska osveščenost posameznika itd. Zavedamo se, da so komunalna podjetja bila in bodo naš največji partner v zbiranju. V petih letih delovanja smo se od njih marsikaj naučili. Skupaj smo realizirali dobre projekte, z nekaterimi pa smo bili tudi razočarani. Žal ugotavljamo, da je v Sloveniji toliko različnih rešitev, kolikor je izvajalcev lokalne javne službe. Različni pristopi zbiranja pomenijo različne rezultate. Tako nekatera komunalna podjetja zberejo 1 kg tovrstnih odpadkov po prebivalcu letno, druga tudi do 6 kg. Seveda pa to pomeni tudi, da imamo precej potenciala v prihodnjih letih.

Kako sodelujete v organizaciji WEEE Forum?
Evropsko združenje WEEE Forum je združenje neprofitnih skupnih shem proizvajalcev. Družba ZEOS je član te organizacije že od leta 2007. Sodelovanje v tej skupini nam pomeni pridobivanje informacij, koriščenje skupnih rešitev, kot je sistem poročanja, dostop do baze podatkov posameznih skupnih shem v EU in izkušenj na področju osveščanja, sodelovanje pri vzpostavljanju standardov zbiranja in obdelave odpadne opreme itd. Sodelovanje v združenju WEEE Forum ocenjujemo kot nujno potrebno za učinkovito delovanje skupne sheme ZEOS v lokalnem okolju.

Kakšne rezultate je ZEOS dosegel na okoljskem trgu Federacije Bosne in Hercegovine?
Družbo ZEOS je zaradi dobrih izkušenj in praks povabilo k sodelovanju Federalno ministrstvo za okolje in turizem Bosne in Hercegovine že v letu 2008. Sledil je skupni projekt, ki ga je financiralo to ministrstvo skupaj s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj Republike Slovenije.
Projekt, ki je zajemal analizo trga ter pripravo modela in operativnega programa za implementacijo sistema ravnanja z odpadno EE-opremo, smo uspešno zaključili v letu 2011. Na pobudo proizvajalcev in uvoznikov tovrstne opreme smo tako pristopili k aktivnemu vzpostavljanju tega modela in v letu 2012 ustanovili neprofitno organizacijo proizvajalcev, družbo ZEOS eko-sistem, d. o. o. Operativno izvajanje sistema zbiranja in ravnanja z odpadno opremo bo novoustanovljena družba začela konec tega leta. S širitvijo dejavnosti na ostale države JV Evrope želi družba ZEOS izkoristiti izkušnje, pridobljene v RS, hkrati pa proizvajalcem omogočiti dobre in stroškovno učinkovite rešitve na tržiščih svojega delovanja.

Lani ste izvedli nekaj odmevnih ozaveščevalnih akcij. Katere bi posebej omenili in zakaj?
Ozaveščanje je eden od temeljev za dolgoročno stabilne procese zbiranja odpadkov. V letu 2011 smo še posebej ponosni na uspešno prijavo projekta Dvig ozaveščenosti ravnanja z OEEO v Sloveniji, ki ga sofinancirata EU Fundacija LIFE+ ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Projekt bo v naslednjih dveh letih aktivno ozaveščal širšo javnost s poudarkom na mladini o razlogih in možnostih pravilnega ločevanja in zbiranja OEEO ter OPBA. Prav tako smo veseli, da smo skupaj z Gorenjem Surovino uspešno izvedli ozaveščevalni akciji v mariborski in koprski regiji. Z izjemnim odzivom javnosti smo dokazali, da so občani okoljsko zavedni, le spodbuditi jih je treba ter omogočiti in približati možnosti zbiranja. Zadovoljni smo tudi s številnimi drugimi akcijami zbiranja, tako z Merkurjem, Varto, Mercatorjem, Komunalnim podjetjem Grosuplje, Publicusom in drugimi.