| Poudarki s simpozija revije EOL | | |
| Revija EOL je konec junija organizirala strokovni simpozij Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva. V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov. | |
Verzija za 
tisk .
Izzivi na področju snovne učinkovitosti
Marjana Dermelj iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je spregovorila o trendih, priložnostih in izzivih na področju snovne učinkovitosti. V preteklem stoletju so bili zabeleženi povečani pritiski na rabo virov, in sicer se je v 20. stoletju poraba fosilnih goriv povečala za 12-krat, poraba virov pa za 34-krat. Vsak prebivalec EU porabi 16 ton mineralnih virov letno, 6 ton jih izgubimo (50 % pristane na odlagališču).
Več parametrov, s katerimi merimo sistemske procese na Zemlji, kaže, da smo krepko presegli predlagano mejo, ki bi bila dolgoročno vzdržna.
Stanje v Sloveniji – učinkovita raba naravnih virov
Podatki o snovni produktivnosti, gre za razmerje med BDP in rabo virov, kažejo, da je bila Slovenija v letu 2009 na ravni 75 % povprečja EU; leta 2010 se je le-ta izboljša predvsem na račun nižje dejavnosti v gradbeništvu. Nadpovprečno visok delež stroškov surovin nakazuje manj učinkovito rabo surovin. To ima posledično negativen vpliv na slovensko konkurenčnost in velik pritisk na vire. V letu 2010 se je energetska intenzivnost gospodarstva v Sloveniji poslabšala in je bila višja od večine držav EU. Pomemben prispevek ima raba energije v cestnem prometu. Po podatkih UMAR-ja (Poročilo o razvoju 2012) pa se v predelovalnih dejavnostih, kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost, energetska intenzivnost znižuje.
Odpadki kot trgovalno blago
Mag. Stanka Cerkvenik iz Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji je predstavila gibanje cen surovin na globalnem trgu in trajnostno rabo virov v Sloveniji. V Evropi se vse glasneje poudarja trend višje gospodarnosti z viri. Trajnostna raba naravnih virov je cilj preoblikovanja evropskega gospodarstva. Tu gre po eni strani za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (izboljšanje izdelkov in spreminjanje vzorcev potrošnje, spodbujanje učinkovite proizvodnje), po drugi strani pa za spreminjanje odpadkov v vir (spodbujanje trga drugotnih materialov in povpraševanja po recikliranih materialih, prednostno financiranje dejavnosti, ki so višje v hierarhiji ravnanja z odpadki).
Trg sekundarnih surovin postaja strateško okoljsko in ekonomsko vprašanje, kar pomeni, da se združujeta politiki rabe naravnih surovin in odpadkov in da so sekundarne surovine postale pomembno trgovalno blago.
V obdobju 2004-2006 je 64 držav letno uvozilo preko 10 mio ton odpadkov. 10 največjih držav uvoznic je prejelo 80 % vseh uvoženih količin. 10 največjih držav izvoznic je izvozilo 70 % vseh izvoženih količin.
Slovenija je bila leta 2009 po izvozu odpadkov 13. s 77 tisoč tonami. Daleč na prvem mestu je Nizozemska, sledijo ji Avstrija, Italija in Nemčija. Za Slovenijo je zanimivo, da v zadnjem desetletju beleži izrazito povečevanje izvoza odpadkov – z 8 tisoč ton leta 2001 na 103 tisoč ton leta 2008. Nekolikšen padec je le leto 2009 glede na leto poprej.
Obseg trgovanja in gibanje cen sekundarnih surovin v EU
Podatki Eurostata o obsegu trgovanja sekundarnih surovin v EU v obdobju 2000 – 2011 kažejo izrazito rast. Če je bil obseg trgovanja odpadnega papirja leta 2000 na ravni 20 mio ton, se je ta količina leta 2011 skoraj podvojila. Skoraj podvojeno rast trgovanja beleži odpadno steklo (od nekaj več kot 2,5 mio ton na nekaj manj kot 5 mio ton), precej večji skok pa beleži obseg trgovanja plastičnih odpadkov. Če jih je bilo leta 2000 za okrog 2 mio ton, se je ta količina leta 2011 povečala skoraj na 8 mio ton.
.
.
Gibanje cen je bilo v zadnjem desetletju precej živahno. Velik padec cen je bil pri odpadnem papirju in plastičnih odpadkih leta 2009, leto 2011 pa je prineslo ponoven dvig.
.
V letu 2010 je skupaj nastalo 6,7 mio. ton odpadkov, celotno predelanih jih je bilo cca 6 mio. ton, celotno odstranjenih odpadkov pa cca 1,6 mio.ton.
Mag. Stanka Cerkvenik je poudarila, da ima recikliranje ključno vlogo pri upravljanju z odpadki. Pomembno je tako z vidika zmanjševanja odpadkov kot tudi manjše rabe naravnih virov. Podatki o obsegu trgovanja kažejo na tržni interes za odpadke kot surovine, ki ga poleg cene pogojuje tudi stopnja gospodarskega razvoja. Na tržno privlačnost predelave odpadkov poleg povpraševanja po sekundarnih surovinah vpliva tudi cena primarnih surovin. Cene sekundarnih surovin se po občutnem padcu leta 2009 počasi dvigujejo, večje so tudi trgovalne količine.
Dolgoročni cilj EU je, da bi vsaka država članica odstranjevala svoje odpadke znotraj države, kar je t.i. “načelo bližine”. Kljub temu se EU sooča s povečanim čezmejnim prevozom nevarnih in nenevarnih odpadkov kot tudi nelegalnim prevozom odpadkov.
Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji
Leo Behin iz Ministrstva za kmetijsko in okolje je predstavil ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji. V letu 2010 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 422 kg komunalnih odpadkov na leto ali 1,7 kg na dan. V letu 2008 je bila količina komunalnih odpadkov na prebivalca najvišja, za 14 % več kot v letu 2002 in za 6 % več kot v letu 2010.
.
Količine odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov v zadnjih letih vidno naraščajo.
Med komunalnimi odpadki je bilo v letu 2010 še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov, cca 70%. V letu 2009 so največ komunalnih odpadkov reciklirali v Nemčiji, kar 47 %.
Slovenija se je z 38 % recikliranih komunalnih odpadkov uvrstila na drugo mesto. Zelo malo, manj kot 10 % komunalnih odpadkov so reciklirali v Latviji (7 %), na Malti (4 %), v Litvi in na Slovaškem (po 3 %), v Češki republiki (2 %) in v Romuniji (1 %) ter v Bolgariji (celo manj kot 0,5 %).
Še vedno preveč odloženih odpadkov
Leon Behin je predstavil najnovejše podatke o vrstah odpadkov, o katerih so poročali izvajalci javnih služb. Podatki za leto 2011 so še v usklajevanju.
.
Med podatki, ki so najbolj problematični, je Leon Behin izpostavil previsoko količino odloženih komunalnih odpadkov (2010: 71%) oz. presežen delež odloženih biorazgradljivih odpadkov med komunalnimi odpadki (2010: dovoljeno: 223.000 t, odloženo: 272.000 t). Cilj Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi EK proti RS.
Na podlagi poročil izvajalcev javnih služb o ravnanju s komunalnimi odpadki, zlasti za leto 2011, na okoljskem ministrstvu ugotavljajo, da so poročani podatki izvajalcev javnih služb iz leta v leto kvalitetnejši. Trendi zbiranja ločenih frakcij in deleža recikliranja komunalnih odpadkov so pozitivni. Nekaj občin oziroma izvajalcev javnih služb je že blizu doseganju okoljskih ciljev 2020 glede zbiranja komunalnih odpadkov. Pohvalno je, da je večina IJS/občin v zadnjem letu vidno izboljšala rezultate ravnanja s komunalnimi odpadki. Vse več je IJS, ki so prepoznali ozaveščanje prebivalcev kot pomemben dejavnik na poti k doseganju okoljskih ciljev
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki
Leon Behin je predstavil projekte centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo izdanih 6 odločb o dodelitvi EU sredstev v višini 137 mio €, delež Republike Slovenije je 32 mio €, skupna ocenjena vrednost investicij z DDV pa je 254 mio €.
Za zagotavljanje samozadostnosti glede odlaganja obdelanih komunalnih odpadkov potrebujemo naslednje zmogljivosti odlagališč:
– od 2010-2015: cca 3,2 mio t,
– od 2016-2030: cca 2,7 mio t (skupno od 2015-2030 torej cca 5,9 mio t).
Po poročanju IJS je preostala zmogljivost odlagališč v RS na dan 31.12.2011 cca 4,5 mio t.
Za zagotavljanje ciljev glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov moramo zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov:
– leto 2010: 556.000 t,
– leto 2015: 436.000 t,
– leto 2020: 166.000 t in
– leto 2030: 152.000 t.
Zmanjšati je treba tudi količino odloženih biorazgradljivih odpadkov:
– leto 2010: 272.000 t,
– leto 2015: 214.000 t,
– leto 2020: 104.000 t in
– leto 2030: 91.000 t.
Če želimo doseči cilje EU glede priprave na ponovno uporabo in recikliranje, bo potrebno ravnanje s komunalnimi odpadki spremeniti tako, da bo do leta 2020 dosežena najmanj naslednja sestava komunalnih odpadkov.
Leon Behin je poudaril, da so cilji realno dosegljivi, če bodo doseženi naslednji premiki:
– tedenski prevzem mešanih komunalnih odpadkov se od okoli 23 litrov na prebivalca v letu 2010 zmanjša na okoli 17 litrov na prebivalca v letu 2020,
– tedenski prevzem ločenih frakcij komunalnih odpadkov se od okoli 6,5 litrov na prebivalca v letu 2010 poveča na najmanj 14 litrov na prebivalca v letu 2020.
.
——————-
Glavni sponzor: Interseroh d.o.o.
Sponzorji: Dinos d.d., Ekomobil d.o.o., Belinka Belles d.o.o., Cinkarna Celje, d.d., Ekora, Jurij Ravnik s.p., Omaplast d.o.o., Saubermacher Slovenija, d.o.o., Steklarna Hrastnik d.d., ZEOS, d.o.o., Pekarna Geršak d.o.o., Skupina Laško
——————-
Verzija za tisk .
