| Logist leta | | |
| Janez Pernek, vodja sektorja za globalno logistiko na Pošti Slovenije, je prevzel nagrado logist leta 2011. Brez domišljenega sistema logističnih procesov vsaka pošta zgublja konkurenčnost, zato je optimiranje vseh poti temeljni steber poslovne politike. Temu cilju sledi izgradnja logističnega omrežja, tudi potencialna širitev ljubljanskega, vendar odločitev o širitvi še ni dokončna. A še nekaj je bistveno – Pošta Slovenije se odloča za zeleno logistiko. | |
Sektor za globalno logistiko, ki ga vodite, je razdeljen na intralogistiko in eksterno logistiko. Katero področje je za Pošto Slovenije največji izziv – ali ste z optimiranjem pismonoških poti dosegli zastavljene cilje in kako daleč je začrtana posodobitev logističnega omrežja Slovenije? Za kakšno vrednost naložb gre? Kako velik zalogaj bo širitev poštnega logističnega centra v Ljubljani?
O velikih izzivih lahko govorimo na obeh področjih, če imamo v mislih vsebino dela Službe za intralogistiko in vsebino dela Službe za eksterno logistiko. Na primer, v obeh službah se ukvarjamo tudi z optimiranjem. V intralogistiki z optimiranjem pismonoških poti, poštnega omrežja, v eksterni logistiki pa z optimiranjem poštnih voznih redov oziroma transportnih poti, z uporabo ustreznih transportnih sredstev in njihovo izkoriščenostjo.
S praktično uporabo aplikacij za optimiranje pismonoških poti se še ukvarjamo. Trenutno smo pred zaključkom testne uporabe aplikacije, s katero smo z lastnim kadrom, seveda ob predhodno izvedenem izobraževanju, ugotavljali različne načine optimiranja pismonoških poti na praktičnem primeru ene izmed večjih pošt. Z možnostmi in rezultati uporabe smo zadovoljni in vidimo še nadaljnje možnosti uporabe pri razvoju nekaterih novih storitev, ki jih imamo v pripravi. Posodobitev logističnega omrežja se je začela že v preteklem letu z izvedbo nekaterih centralizacij dostave manjših pošt na večje »sosednje pošte«, nadaljujemo pa s spremembo delovnih časov nekaterih pošt. Hkrati nadaljujemo tudi z aktivnostmi za izgradnjo še treh paketno pretovornih pošt kot vmesne platforme med poštno logističnima centroma in poštnimi poslovalnicami. Seveda ni izvzeta posodobitev naše strojne mehanizacije v obeh logističnih centrih, s katero zagotavljamo njihovo posodobitev in nadaljnje nemoteno obratovanje. Vrednost omenjenih naložb skupaj bo bistveno presegla šest milijonov EUR, odvisno od dokončnega obsega naložb, ker za nekatere izmed njih še preverjamo ekonomiko izrabe alternativnih energetskih virov. Uvedba paketnih pretovornih pošt ne pomeni le razbremenitve obeh poštnih logističnih centrov, ampak tudi priložnost, da se pri postavitvi novih objektov upoštevajo vsi ekološki vidiki, od postavitve fotovoltaične elektrarne, vrtin za ogrevanje do namestitve polnilnih postaj za polnjenje električnih vozil.
Kaj pa izgradnja logistične infrastrukture?
Pri gradnji novih objektov oziroma obnovi obstoječih prostorov se sledi zahtevam po uporabi naravnih, ekološko prijaznih materialov in naprav, ki povzročajo minimalne negativne vplive na okolje.
Širitev poštno logističnega centra v Ljubljani predstavlja zelo zahteven zalogaj, tako po vsebini kot po vrednosti. Analiziramo predhodno potrebne podatke za sprejem ali nesprejem odločitve o pripravi javnega naročila za izdelavo idejnega projekta. Glede na urbanistične zahteve se namreč lahko zgodi, da ne bomo sprejeli odločitve o širitvi na tej lokaciji.
Sodobno organizirana pošta ne more brez sodobnih tehnoloških naprav za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk. Kako ste opremljeni v primerjavi s poštami po Evropi?
Če se primerjamo z evropskimi poštami, smo relativno dobro opremljeni. Imamo pet strojev za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk, od katerih zmorejo najzmogljivejši usmeriti do 45.000 pisem na uro. Seveda je hitrost odvisna od kvalitete naslavljanja, s katero, žal, še vedno nismo povsem zadovoljni.
Ste se pa v podjetju odločili za uvedbo tehnologije RFID v logistične procese, čeprav so podjetja pri tem zelo previdna. Zakaj in kakšne učinke pričakujete?
Tehnologija RFID ima nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih je mogoče s kombiniranjem ostalih tehnologij, s poznavanjem pomanjkljivosti in smiselno uporabo zmanjšati na minimum oziroma odpraviti. Pošta bo nadaljevala z uvedbo te tehnologije. Sedaj jo že z velikim zadovoljstvom uporabljamo za interna merjenja, lastna merjenja kakovosti prenosa pisemskih pošiljk. Prav tako jo uporablja neodvisni izvajalec meritev kakovosti prenosa pisemskih pošiljk. Postopoma, v naslednjem koraku, sledi spremljanje zabojnikov, kontejnerjev, ki jih uporabljamo v logističnem procesu v prevozu pošiljk med organizacijskimi enotami. Tehnologija nam bo omogočala pregled nad gibanjem zabojnikov, njihovo lokacijo, morebitno neutemeljeno zgostitvijo v določeni enoti, za pregled nad stroški vzdrževanja in za potrebe optimiranja prevoznih sredstev v prispetju in odpravi med enotami ter posledično tudi za optimiranje potrebnega števila delavcev. Tehnologijo RFID bomo uporabili tudi za spremljanje kvalitete dela, na primer za ugotavljanje zastojev v logističnem procesu v organizacijskih enotah oziroma v njihovih oddelkih.
Prav upravljanje obsežnega transportnega parka je logistično zahtevna še posebej z vidika informatizacije in sledenja. V Sloveniji je nekaj ponudnikov storitev te vrste. Kako ste zagotovili upravljanje voznega parka s sistemom sledljivosti?
Za upravljanje z voznim parkom (Assets Management) uporabljamo aplikacijo, za katero smo izvedli javno naročilo. Aplikacija se ne navezuje na sledenje vozilom.
Kako pa merite kakovost logističnih storitev?
Kot sem že omenil, merimo kakovost izvajanja prenosa pisemskih pošiljk s tehnologijo RFID, še brez te tehnologije pa kakovost prenosa paketnih pošiljk. Zahteve za izvajanje neodvisnega (zunanji izvajalec izbran v skladu z zakonom o javnem naročanju) merjenja kakovosti storitev izhajajo iz splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost nam je uspelo dvigniti nad predpisanim standardom 95 % v D + 1, danes sprejeto, jutri vročeno. V mesecu marcu letos smo dosegli v neodvisnih merjenjih 97,8 % v D + 1, kar je, lahko rečemo, zavidanja vreden rezultat. V celotnem preteklem letu je bila naša povprečna kakovost v D + 1 96,2 %.
Vzporedno z neodvisnimi merjenji izvajamo na enak način tudi naša interna merjenja kakovosti, vendar z našimi, nekateri so zaposleni v Pošti Slovenije, panelisti. Vzporedna merjenja nam omogočajo natančnejšo zaznavo lokacije pomanjkljivosti, česar nam neodvisna merjenja ne omogočajo zaradi možnosti razkritja panelistov, ki jih uporablja neodvisni izvajalec meritev.
Pošta Slovenije že nekaj let premišljeno uvaja na področje logistike zelene rešitve. Kako daleč ste in kaj načrtujete?
Pošta Slovenije izvaja strategijo ekološke učinkovitosti voznega parka, kar pomeni, da je skrb za okolje ena izmed prioritet njene strategije. Skladno z načeli trajnostnega razvoja se veliko pozornosti namenja varovanju okolja, tako da iščemo rešitev za posodobitev obstoječega voznega parka v okoljsko prijazen vozni park.
Aktivnosti glede varovanja okolja v logističnih procesih je Pošta Slovenije začela z uvajanjem sodobnih in ekološko čistejših vozil. Prelomnico pri uvajanju ekološko čistejših vozil prav gotovo predstavlja leto 2009, ko so se v vozni park uvedla prva električna vozila, in sicer kolesa na električni pogon. V tem obdobju so se prvim dostavnim vozilom na utekočinjen naftni plin pridružila tudi prva dostavna vozila na električni pogon, ki se uporabljajo predvsem za dostavo v mestnih središčih.
In strategija v prihodnje?
Strategija ekoloških odločitev temelji na vpeljavi okolju prijaznih vozil, opredeljene pa so tudi smernice, kako doseči zastavljeni cilj glede znižanja emisij CO2 do leta 2030 za 50 %. Posodobitve voznega parka s prijaznimi tehnologijami se je Pošta lotila z vidika različnih časovnih obdobij, in sicer za kratkoročno časovno obdobje do leta 2015, srednjeročno do leta 2020 in dolgoročno do leta 2030. Zastavljena strategija predvideva znižanje emisij za 17 % do leta 2015 in za 31 % do leta 2020. Za doseganje teh ciljev strategija predvideva postopno vpeljavo novih tehnologij, in sicer se med vozili v voznem parku v letu 2015 predvideva približno 10 % vozil na plin, 10 % vozil na akumulatorski in 10 % vozil na hibridni pogon.
Trenutni ekološki vozni park obsega 47 dostavnih avtomobilov na plinski pogon, 5 električnih dostavnih avtomobilov in 41 koles na električni pogon. Letos se bodo izvajajo testiranja vozil na električni pogon. Opravljena testiranja bodo predstavljala odlična izhodišča za odločitve glede nadaljnjih investicij, ki se pričakujejo v prihodnjih letih.
Kako se Pošti Slovenije v prometu pozna čedalje močnejša poraba e-poslovanja in mobilnikov?
Pošta Slovenije bo v naslednjih letih vse bolj soočena s strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Procesi, kot so elektronska substitucija, liberalizacija trga in tehnološke spremembe, ki vplivajo na spremembo navad uporabnikov, so v našem poslovanju prisotni že nekaj let in se bodo še nadaljevali. Poslovanje se bo v bistveni meri preusmerilo s t. i. papirnega na elektronsko.
Poštne uprave razvitih evropskih držav se že nekaj let srečujejo z upadom števila pisemskih pošiljk. V Sloveniji še ne beležimo bistvenega upada števila pisemskih pošiljk, vendar se je podoben proces postopoma že pričel tudi pri nas zaradi vse večje substitucije z elektronskimi načini komuniciranja in racionalizacije poslovanja nekaterih pošiljateljev.
Glede na navedeno dajemo v Pošti Slovenije velik poudarek tudi informatizaciji, elektronskemu poslovanju in razvoju ter ponudbi informacijskih storitev. Državljanom in pravnim osebam že vrsto let ponujamo paleto informacijskih storitev in tudi razvojne aktivnosti Pošte Slovenije so usmerjene v zahtevnejše nove storitve in rešitve, ki bodo v prihodnje obogatile našo obstoječo ponudbo. Poleg obstoječih informacijskih storitev, kot so E-Arhiv, Pošta®ca in moja.posta, bo med drugim to model spletne trgovine Pošte Slovenije, ki bo omogočal spletno prodajo lastnega blaga in blaga drugih prodajalcev iz različnih dejavnosti.
