Kulturno ekološko društvo Smetumet |
 
Nam je to zelo znano? Družba recikliranja. Odpadki kot surovine za nove izdelke. Ločeno zbiranje odpadkov. Odgovornost do rabe naravnih virov. Kako lahko stvari, ki jih pogosto umestimo med odpadke, postanejo plod novih kreacij ter hkrati ozaveščajo in spodbujajo druge k aktivnemu sodelovanju, prikazuje Kulturno ekološko društvo Smetumet. Kako iz odpadkov, starih stvari, ki se jih naveličamo in bi jih kaj hitro zavrgli, delajo prave umetnine in jim dajejo novo svežino?
 
Zibka ponoči

Zibka ponoči

Svoje aktivno poslanstvo je Kulturno ekološko društvo Smetumet (KED Smetumet) pričelo v letu 2007, ko so se združile ideje in miselnost manjšega tima. Zakaj? Zavedajo se problematike odpadkov in odnosa družbe do okolja in soljudi. Svoj odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja izražajo preko umetnosti, ekologije, oblikovanja in igre. V sklopu svojega delovanja nudijo podporo lokalnim proizvajalcem in predelovalcem, spodbujajo k radovednosti o sestavinah na izdelkih in njihovem izvoru, k čim večji samooskrbi, odpovedi predmetom za enkratno uporabo, izbiri izdelkov z manj ali brez embalaže, prodaji ali menjavi že rabljenih predmetov ter sortiranju odpadkov in odlaganju v primerne zabojnike. Za njihovo ustvarjalnost mnoga podjetja, organizacije, šole, skupine, posamezniki in drugi zbirajo raznorazne odpadne materiale, ki jih nato v Smetumetu v sklopu delavnic, dogodkov in projektov uporabijo za izdelavo nečesa novega. »Občasno na naš naslov pripotuje kakšen simpatičen paket presenečenja izbranih smeti s kreativnim sporočilcem, sicer pa nas mnogo ljudi spremlja in pri delu podpira. Material, za katerega prosimo, redno prinašajo v SmetumetZibko na Celovško v Ljubljani,« pravi soustanoviteljica društva Maja Modrijan. Njihova ustvarjalnost, kot kaže, nima meja, saj jih poznajo tudi pedagogi in učenci v Črni gori in BiH. Večkrat so sodelovali tudi na dnevu odprtih vrat Evropskega parlamenta s projektom fREe think/thing – spodbujanje razmisleka o brezplačnih rečeh, tako da so v Bruslju in Strasbourgu ustvarjali iz starih promocijskih materialov Evropskega parlamenta. Z izdelki, delavnicami, tehnikami in filozofijo Smetumet pa so se preko različnih projektov spoznali tudi ljudje v Avstriji, Franciji, na Češkem, Poljskem in v Tanzaniji. Četudi v društvu na mnogo ljudeh puščajo sledi v miselnosti in ravnanju, pa se najdejo tudi takšni, ki jih njihov način komunikacije zbode, vendar so veseli tudi kritike, še posebej če je konstruktivna. »Negativen odziv je boljši kot nikakršen,« pravijo, saj to kaže, da so z nečim zadeli v občutljivo točko in nekomu dali misliti.

Ustvarjanje alternativ množičnemu potrošništvu

Njihove delavnice, ki so primerne za otroke, mlade ali odrasle, so namenjene iskanju kreativnih načinov preobrazbe zavrženih predmetov, odpadnih in naravnih materialov v nekaj lepega, uporabnega, vrednega življenja izven deponije. V aprilu so tako izvedli delavnico (u)LIČNI mozaiki. Skupaj z učenci in dijaki doma Antona Skale in uporabniki varstveno-delovnega centra Sonček iz Maribora so z mozaiki iz vzorčnih in odpadnih keramičnih ploščic, kamnov, razbitih in okrušenih skodelic in drugih kosov keramike krpali luknje na javnih pohodnih površinah na Glavnem trgu in ulicah Maribora. Sodelujejo in izvajajo tudi številne projekte, kot je Kultura ni ovira (del programa EPK 2012). Z njim želijo s kreativnimi delavnicami, raznimi akcijami in javnimi natečaji kar se da trajnostno spreminjati podobo in mentaliteto mesta ter prilagoditi dostop ljudem s posebnimi potrebami s klančinami, oznakami na vratih in stopnicah, smerokazi in drugim iz odpadnih in naravnih materialov idr. oziroma soustvariti okolje, ki bo dostopnejše in prijaznejše vsem uporabnikom mesta. Čeprav se s prepoznavnostjo v javnosti niso nikoli posebej ukvarjali, pa je pred kratkim k njim za dva dni prišla ekipa Euronews iz Avstrije, ki je posnela prav prispevek o projektu Kultura ni ovira. Drug takšen projekt, ki ga trenutno izvajajo, je pREobleka, ki pod drobnogled postavlja tekstilno industrijo, išče in ponuja alternative potrošništvu ter se postavlja nasproti nenehnemu kupovanju novih oblačil, velikim korporacijam in ekološko-etično sporni tekstilni industriji. V ta namen spodbujajo kroženje rabljenih oblačil, izvajajo delavnice pridelave in predelave oblačil, okrogle mize, predavanja idr. Njihov tretji stalni projekt pa je Cvetumet, kjer se lahko najde vsak, ki ima ljubezen do rastlin, ga zanima aromaterapija, uporablja naravno kozmetiko in si jo želi morda tudi sam izdelati. Zanimiva in odmevna pa je tudi storitev, ki jo ponujajo podjetjem, kjer jim iz njihovih smeti naredijo poslovna darila. S tem uporabijo lokalno pridelane odpadne materiale za nove izdelke, hkrati pa z izdelki opozarjajo na prekomerno produkcijo, konzumacijo in smetenje. Ti izdelki so lahko najučinkovitejši pri ozaveščanju lastnih dejanj in spreminjanju vsakdanjih navad. V okviru teh in drugih projektov po besedah Maje Modrijan izhajajo iz tega, da so »vsa spoznanja (lokalna in globalna), ki jih na poti izkušenj in raziskovanj naberemo, tista, ki nas spremenijo. Če nismo ignoranti z dvojnimi merili, je zadeva nepovratna – ne moremo kupiti poceni kitajske obleke in se pretvarjati, da je to dober nakup in le kapljica v morje, če pa po ogledu dokumentarcev, branju knjig ter po zdravi kmečki pameti vemo, da s tem podpiramo izkoriščevalsko multinacionalko, otroško delo, polja pesticidnega bombaža, nesmiselne prevoze preko celega sveta ter druge nečloveške traparije. Ni vredno, zato raje pobrskamo po dnu omare, predelamo kakšen star kos oblačila (ali za to plačamo lokalni šivilji) in organiziramo izmenjavo oblačil vsaj med prijatelji. Enako je s pohištvom, orodjem, gospodinjskimi pripomočki, elektroniko … Bistveno je torej osveščanje.«

Iz tetrapaka v torbo, denarnico …

V sklopu raznih delavnic in dogodkov po Sloveniji in velikokrat v sodelovanju z raznimi šolami, organizacijami, podjetji pod njihovim okriljem nastanejo tudi številne denarnice, peresnice, mape, torbice, nakit, namizne igre in drugo iz raznovrstnih odpadkov, kot so tetrapak, kavna embalaža, druge vrste embalaže, zamaškov, kartonske embalaže, papirja, jogurtovih pokrovčkov in drugih odpadkov. V domišljiji teh ustvarjalcev vedno dobijo svojo novo vlogo. Ne zmanjka pa idej niti za zavijanje daril iz odpisanih knjig, za prenovo starih kosov pohištva in še za marsikaj. Kar je na prvi pogled videti le kot stvar za smeti, pod njihovimi rokami kmalu dobi videz nove in uporabne stvari.