| ISO 50001 | | Tanja Pangerl | |
| Že to, da mednarodni standard ISO 50001, ki spodbuja k izboljšanju energetske učinkovitosti, ni vzbudil posebnega odmeva ne v javnosti in ne v podjetjih, kaže na zadrege, ki pri uvajanju okoljskih standardov in zahtev niso nove. Že pri uvajanju sistema upravljanja z okoljem so v podjetjih pogosto pozabljali na učinkovito rabo energije. Ali pa jim je bil glavni cilj predvsem pridobitev certifikata. Standard ISO 50001 je specializiran, zahteva učinkovitejšo rabo energije. O tem, kako standard trka na vrata podjetij, je pojasnjeval Bogomil Kandus, direktor ENEKOM, Inštituta za energetsko svetovanje. | |
Slovenija mora v svojem prehodu v nizkoogljično družbo slediti direktivam in smernicam EU. Med temi zahtevami je tudi učinkovita raba virov. Do leta 2020 je cilj Evrope, da se delež obnovljivih virov v porabi energije poveča na 20 %, prav tako, da se za 20 % izboljša energetska učinkovitost. Kako lahko k temu pripomore vpeljava standarda ISO 50001:2011 in kaj zahteva od podjetij pri uvajanju sistema upravljanja z energijo?
Dokumenti, ki so na nacionalnih nivojih v zadnjih desetih letih določali in spodbujali sistemske pristope k uvajanju sistemov upravljanja z energijo pri končnih porabnikih energije, so nedvomno spodbujali k izboljšanju energetske učinkovitosti. Nacionalni dokumenti so predstavljali osnovo za izdelavo evropskega standarda. Slovenija v teh procesih ni bila udeležena, so se pa zainteresirane organizacije hitro odzvale na uvedbo evropskega standarda EN 16001 v juliju 2009 ter začele vzpostavljati sisteme upravljanja z energijo skladno z določili standarda. Junija 2011 je sledil sprejem mednarodnega standarda ISO 50001, ki ga je decembra 2011 sprejel tudi Slovenski institut za standardizacijo kot SIST EN ISO 50001. Poleg standarda je pomemben dokument, ki določa področje sistemov upravljanja z energijo tudi referenčni dokument »Energy Efficiency«. Izdan je bil februarja 2009 in določa najboljše razpoložljive tehnike, ki jih morajo dosegati zavezanci za pridobitev okoljskega dovoljenja. Žal tudi uvajanje smernic referenčnega dokumenta v Sloveniji ni sistemsko spodbujano.
Ali je vse ostalo samo na papirju?
Osnovni okvir za vzpostavljanje ukrepov dobre prakse, ki bi izboljševali energetsko učinkovitost v organizacijah, predstavlja standard oziroma dokumenti za določanje sistemov upravljanja z energijo. Rečemo lahko, da nas odstopanje oziroma nepoznavanje določil osnovnih smernic oddaljuje od doseganja evropskih ciljev. Cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 % na evropskem nivoju je sestavljen iz vrste aktivnosti za energetsko učinkovitost tudi pri končnih porabnikih energije. Vzpostavljanje procesov, ki omogočajo doseganje energijskih prihrankov v organizacijah, je pomembno tudi zato, ker predstavlja energetska učinkovitost del zelenih tehnologij, ki spadajo med pomembna področja gospodarskega razvoja.
Vpeljava standarda ISO 50001:2011 lahko torej pomeni prihranek v poslovanju podjetja? Komu bi v prvi vrsti priporočili vpeljavo tega standarda?
Organizacije različno vrednotijo pomen uvajanja sistemov upravljanja. Sistem upravljanja z energijo je po strukturi podoben sistemu vodenja kakovosti ISO 9001 in sistemu ravnanja z okoljem ISO 14001. Standardi na področju sistemov upravljanja predstavljajo skupek najboljših razpoložljivih praks, kar bi moralo samo po sebi pomeniti, da jih moramo, če želimo biti uspešni, uvajati brez zadržkov, v največji meri, kolikor to zmoremo. Ena največjih ovir, ki je morda še posebej izpostavljena v primeru standarda sistemov upravljanja z energijo, je predvsem delno razumevanje vsebinskih določil standarda, ki lahko močno omejuje učinkovitost uvedbe sistema v prakso.
Na kaj mislite?
Upravljanje z energijo je vključeno že v sistemu ravnanja z okoljem, kar bi načeloma moralo zadoščati za kontinuirano izboljševanje energetske učinkovitosti. Na podlagi izkušenj iz prakse lahko rečemo, da je uvajanje sistemov ravnanja z okoljem v povprečju bistveno premalo pokrilo področje energetike, večinoma zgolj na deklarativni ravni, le toliko, da je bilo možno sistem certificirati. Takšen pristop je energetski učinkovitosti prinesel morda celo več škode kot koristi, saj se je vzpostavil vtis, da so stvari urejene, v bistvu pa niso bili sprejeti ukrepi za energetsko učinkovitost.
Pri uvajanju sistemov upravljanja z energijo smo nekako prepričani, da bomo s tem prihranili. To je seveda možno, vendar zgolj v primeru, če ob uvedbi sistema upravljanja z energijo izvajamo ustrezne aktivnosti, ne da poskrbimo zgolj za urejeno dokumentacijo. Čeprav standard poudarja spremljanje rabe energije na osnovi kazalnikov učinkovitosti, katerih vrednotenje temelji na osnovi energijskih baz, je možno, da uvedba sistema v organizacijah ne vodi k izboljševanju energetske učinkovitosti.
Zakaj ne?
Pri uvajanju sistema upravljanja z energijo sta izredno pomembni kontinuiranost procesov in strokovnost projektne skupine, ki je zadolžena za sistem. Uvajanje sistema upravljanja z energijo bi lahko na primer primerjali z učenjem smučanja. Zaradi popularnosti smučanja se odločimo, da bomo začeli smučati. Kupimo opremo, gremo na smučišče in začnemo smučati. Upam, da si nazorno predstavljate, kako je videti prvi takšen spust po strmini. Podobno je z uvajanjem sistema upravljanja z energijo. V Sloveniji so organizacije, ki se že več kot deset let sistematično ukvarjajo z uvajanjem sistema upravljanja z energijo. Tem organizacijam predstavlja sprejeti standard izziv, da skladno s standardom sistematično optimizirajo tiste procese, kjer imajo največje možnosti za izboljšave. Popolnoma napačen pristop pa je, da se organizacije zaradi možnosti promocije, ki jo uvedba standarda vsekakor prinaša, odločijo za uvedbo sistema upravljanja z energijo in jim je pri uvajanju sistema bistvena le pridobitev certifikata.
Organizacija mora, ne glede na svoje dejavnosti ali velikost, prepoznati svoje dejansko stanje in temu ustrezno ukrepati oziroma vzpostavljati sistem upravljanja. Sistem upravljanja z energijo temelji na principu kontinuiranega izboljševanja kroga PDCA. Ko krog zaženemo prvič, je to podobno prvemu spustu s smučmi po strmini. V primeru, da imamo splošno kondicijo, bomo prvi spust opravili uspešneje, pa tudi hitreje bomo napredovali, pri čemer nam lahko pomaga učitelj. V poslovnem svetu štejejo zgolj prva mesta, zato se je treba potruditi, da čim hitreje začnemo obvladovati potrebne vsebine sistema upravljanja z energijo.
Nekatera podjetja se za investicije ne odločajo, če v tem ne vidijo hitrih pozitivnih premikov oziroma prihrankov pri svojem poslovanju. Čeprav je vpeljava standarda ISO 50001:2011 pomembna tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika in pomeni tržno prednost, se v podjetjih le počasi odločajo zanj. Zakaj?
Organizacije imajo različne pristope k odločanju o procesih investiranja. Investicije lahko s stališča rabe energije razdelimo v dve skupini. V prvi so energetske investicije, kjer je raba energije eden od glavnih dejavnikov investicije, v drugi pa so investicije, kjer je raba energije manjši dejavnik. Običajno se pri investicijah, ki so spodbujene s stališča povečevanja energetske učinkovitosti, ocenjuje neposredni prihranek energije oziroma enostavna vračilna doba, ki je določena na osnovi znižanja stroška. V tem času so vedno bolj redke organizacije z investiranjem v ukrepe, ki imajo vračilno dobo daljšo od treh let.
Na osnovi več kot 120 celostnih energetskih pregledov, ki smo jih v ENEKOMU izvedli v industriji in stavbah ter pri zahtevnejših porabnikih energije, lahko rečemo, da je treba pri izvajanju investicij nujno podrobneje obravnavati področje rabe energije. Treba je izdelati kakovostno oceno vpliva investicije na okolje, ki vključuje tudi rabo energije v celotni življenjski dobi investicije. Če bi organizacije predhodno izdelale takšno oceno, bi vrsto investicij zapeljale drugače, saj bi morda ugotovile, da bi se investicijo dalo izvesti z nižjimi življenjskimi stroški v njeni celotni dobi.
Prav določanje procesov nabave oziroma investiranja je v standardu ISO 50001 podrobneje določeno kot v starem evropskem standardu EN 16001. Vpeljava zahtev standarda lahko organizacijam pomaga h kakovostnejšem investiranju, je pa treba za to vzpostaviti ustrezne procese, ki temeljijo tudi na strokovnem znanju in razumevanju problematike projektnih skupin.
Na odločanje organizacij o vpeljavi standarda vpliva vrsta dejavnikov. Kot ovire lahko naštejemo na primer neprepoznavanje pomena uvajanja standarda s strani vodstva organizacij, prepoznavanje drugih razvojnih področij kot pomembnejših, nezmožnost investiranja v nadgradnjo sistema upravljanja, pomanjkanje strokovnega kadra in druge.
Ko se organizacija odloči za vpeljavo standarda ISO 50001:2011, kako naj se tega loti?
Osnova za učinkovito uvajanje sistema je realna ocena stanja. Ko govorimo o uvajanju sistema upravljanja z energijo, je pomembno, da s strukturo sistema spodbudimo aktivnosti, ki omogočajo dolgoročno kontinuirano izboljševanje energetske učinkovitosti. Najbolj aktualne aktivnosti, ki so skupne večini organizacij, so na primer izobraževanje strokovnega kadra, nadgradnja procesov nabave in načrtovanja investicij s stališča energetske učinkovitosti, določitev razvoja vzpostavljanja kazalnikov učinkovitosti, vzpostavljanje oziroma nadgradnja sistema energetske odgovornosti in drugo. Imenovanje energetskega menedžerja je eden prvih, a ne nepomembnih korakov. Energetski menedžer s svojo strokovnostjo in motivacijo določa hitrost in smer uvajanja sistema. Mednarodni standard še bolj poudarja pomen najvišjega vodstva kot evropski. Med prve korake uvajanja sistema je torej treba uvrstiti tudi spoznavanje zahtev standarda s strani najvišjega vodstva, enako tudi njegovo aktivno vlogo pri vzpostavljanju sistema.
Sistem upravljanja z energijo ne more biti učinkovit brez aktivne udeležbe najvišjega vodstva.
Drugo področje uvajanja standarda je povezano z določitvijo pomembne rabe energije, med katero se uvrščajo največji porabniki energije, kakor tudi porabe energije, kjer so velike možnosti za optimizacijo. Celostno izveden energetski pregled je tisti, ki poleg izdelave kakovostne energetske strategije omogoča tudi takojšnje prihranke, predvsem na osnovi organizacijskih in manjših investicijskih ukrepov. Nujno je, da je energetski pregled prilagojen rabi energije v organizaciji.
Na Inštitutu za energetsko svetovanje se zavzemate za prenos znanja in aplikativnih rešitev v industrijo in ustanove. Kakšno je trenutno energetsko stanje v slovenski industriji in javnem sektorju? So naklonjeni investicijam v energetske ukrepe?
Trenutno gospodarsko stanje je izpostavilo raven kakovostnega dela v preteklosti. Organizacije, ki so ustrezno obvladovale svoje sisteme upravljanja, lažje obvladujejo trenutno stanje, manj uspešni pa ta trenutek »nimajo časa«, da bi se ukvarjali z energetsko učinkovitostjo. Pri aktivnostih organizacij je trenutno običajno glavna prioriteta razvoj tržnih proizvodov. Organizacije, ki so v dobri kondiciji, in te imajo običajno tudi investicijska sredstva, sistemsko pristopajo tudi k uvajanju oziroma nadgradnji svojih sistemov upravljanja z energijo, ki temeljijo na energetskih informacijskih sistemih. Organizacije, ki so že doslej učinkovito vodile ukrepanje na področju energetske učinkovitosti, imajo običajno tudi v teh časih sredstva za investiranje v energetsko učinkovitost.
Velika prednost energetske učinkovitosti je tudi, da lahko v vsakem primeru z ustreznim pristopom znižamo strošek za energijo tudi brez večjih investicijskih vlaganj. Zavedati se moramo dejstva, da je energetska učinkovitost tek na dolge proge. Tudi če še niste, takoj jutri začnite s procesi uvajanja sistema upravljanja z energijo. S pravilnim pristopom bodo prišli tudi rezultati.
