Skoraj polovica Slovenije uporablja greznice – EOL 68

Voda, ki jo uporabljamo v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, odteka v kanalizacijski sistem. V primeru, da nismo vezani na kanalizacijo, te vode odtekajo večinoma v greznico. Pri tem posebno nevarnost povzročajo večje koncentracije sintetičnih pralnih in čistilnih sredstev, odpadna olja, ki se zlijejo v odtok, cigaretni ogorki in druge podobne snovi ali predmeti. Problem povezave s centralnim kanalizacijskim sistemom in centralno ali javno čistilno napravo se pojavlja tam, kjer zaradi razpršenosti naselja ali oddaljenosti od mesta kanalizacijski sistem ni urejen za vse prebivalce. V tem primeru se mora preseganje odpadnih voda urediti z malimi čistilnimi napravami. Namen malih čistilnih naprav je ustrezno očistiti odpadno vodo do take mere, da jo bo v skladu s predpisi in zahtevami mogoče odvajati v okolje – bodisi ponikati v tla ali izpuščati v vodotoke.

Narašča število priključenih na kanalizacijo

Največje količine odpadne vode v gospodinjstvih nastanejo med 13. in 15. uro ter poleti. Količina odpadne vode na prebivalca v Srednji Evropi znaša med 120 do 150 l/PE (populacijskih enot) na dan, kar velja tudi za Slovenijo. V Sloveniji je bilo v letu 2010 skupnih odpadnih voda 173.326.000 m3, od tega je bilo odpadnih voda iz gospodinjstev 59.395.000 m3, kar je 4.050.000 m3 manj kot v letu 2009. Skupna količina pa se je glede na leto 2009 povečala, saj je bilo takrat skupnih odpadnih voda 63.445.000 m3. Prav tako se je v letu 2010 povečalo število priključenih na kanalizacijski sistem. V letu 2010 je bilo na kanalizacijski sistem priključenih 240.235 objektov, leta 2009 pa 231.243.

Še veliko greznic

Pri čiščenju odpadnih voda ločimo tri vrste oziroma stopnje čiščenja. Primarno čiščenje, ki je mehansko oziroma kemično, kjer se odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi, sekundarno čiščenje, ki je v splošnem biološko in odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi (20–30 odstotkov), in terciarno čiščenje, ki poleg organskih obremenitev odstrani tudi pretežni del obremenitve s hranili. V zadnjih letih je postopkov samo primarnega čiščenja vedno manj, povečuje pa se odstotek s postopki sekundarnega in terciarnega čiščenja. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2003 povečala za 244 odstotkov oziroma s 36 milijonov m3 na 88 milijonov m3 v letu 2010. Prav tako se je od leta 2003, ko postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda skoraj ni bilo, v letu 2010 le-to znatno povečalo. Na ta način je bilo namreč prečiščenih 39 odstotkov odpadne vode ali 57 milijonov m3 odpadne vode. V letu 2010 je bil tako delež prebivalcev, katerih komunalne odpadne vode so se na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah očistile s postopkom sekundarnega in terciarnega čiščenja, 52,1-odstoten. Skoraj polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice, ponekod pa že vgrajujejo male čistilne naprave.
V Evropski uniji (EU) je približno 70 odstotkov prebivalcev priključenih na čistilne naprave. Največji delež je na Nizozemskem, kjer je na čistilno napravo priključenih kar 99 odstotkov prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je delež priključenih 90-odstoten. Najmanjši delež pa je na Malti, kjer je na čistilne naprave priključenih le 13 odstotkov prebivalcev.

Velika odgovornost občin

Odvajanje komunalne odpadne vode po kanalizaciji ali priklop na male čistilne naprave z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE je po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav treba urediti za vsa gospodinjstva najkasneje do konca leta 2017, v primeru vplivnejših območij kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju pa do konca leta 2015. Prav tako mora biti do konca leta 2015 urejeno odvajanje odpadnih voda za tista gospodinjstva, ki so priključena na male čistilne naprave z obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE. V izjemnih primerih, kjer čiščenje odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male čistilne naprave (posebne geografske razmere, nestalno naseljene stavbe idr.), tehnično ni izvedljivo, se bo odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici tudi po letu 2017. Sicer pa bo treba že obstoječe pretočne greznice zamenjati z nepretočnimi greznicami ali malimi čistilnimi napravami ali v obstoječe pretočne greznice namestiti ustrezne čistilne module. Občine so v okviru tega občane dolžne pozvati k priklopu na centralno čistilno napravo. Če to ni možno, jim morajo omogočiti izgradnjo male čistilne naprave. Občine zato nudijo javne razpise za sofinanciranje malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode, do česar so upravičene fizične osebe (gospodinjstva) v posamezni občini.

Projekt LEADER in MČN

Tudi v okviru projekta LEADER se izvaja projekt Male komunalne čistilne naprave, ki se je začel že v letu 2011. V njem pod vodstvom Razvojne agencije Sora sodelujejo tudi občine na škofjeloškem območju (Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri). Zaradi razgibanosti terena, kjer prevladuje hriboviti svet, in naravnih ovir (reke in potoki) je ureditev z javno kanalizacija na tem območju relativno zahtevna. V občini Gorenja vas – Poljane je bilo v letu 2010 na javno kanalizacijo priključenih le 22 odstotkov njenih prebivalcev, na greznice pa je bilo priključenih nekaj več kot 77 odstotkov prebivalcev. Zato načrtujejo, da bodo do konca leta večji del te občine priključili na javno kanalizacijsko omrežje. Približno število objektov, ki se bodo morali opremiti z malo čistilno napravo v omenjenih občinah na škofjeloškem območju, je 2.500. Samra Šećerović iz Razvojne agencije Sora pravi, da so na podlagi izvedenega projekta prepoznali, da lastniki obstoječih objektov pred izvedbo projekta niso poznali zahtev za obstoječe objekte, ki odvajajo odpadno vodo v pretočne greznice in možnosti za znižanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Ugotovili so tudi, da ima večina lastnikov objektov, ki se nahajajo na območjih razpršene poselitve, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, pretočne greznice. Večina teh tako načrtuje ureditev ustreznega čiščenja komunalnih odpadnih voda v mali čistilni napravi oziroma v skladu z okoljsko zakonodajo. Obstajajo pa redki primeri občanov, ki do zakonskih rokov tega ne bodo zmogli urediti. Nekateri lastniki objektov se zanimajo za gradnjo skupne male čistilne naprave (za več objektov), pri tem pa se obračajo po pomoč za svetovanje pri pridobivanju dokumentacije in ostalih zahtev. Zato na Razvojni agenciji Sora ugotavljajo, da je osveščanje občanov nujno in da jim je treba zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Se pa trenutno za vgradnjo male čistilne naprave odločajo predvsem novograditelji. Opažajo pa, da obstajajo tudi lastniki malih čistilnih naprav, ki po njeni vgradnji o tem ne obvestijo izvajalcev javnih služb in ne posredujejo dokumentacije, na podlagi katerih bi se lahko izdelala ocena obratovanja.

Potrebno je gradbeno dovoljenje

Za namestitev male čistilne naprave mora fizična oseba pridobiti gradbeno dovoljenje, velikost oziroma zmogljivost pa je odvisna od velikosti gospodinjstva in nastalih komunalnih voda. Male čistilne naprave za posamezni stanovanjski objekt se tako dimenzionirajo glede na število oseb oziroma glede na PE. Ob namestitvi male čistilne naprave je potrebno izvesti prve meritve in obratovalni monitoring, ki ga izvede javna služba občine ali fizična oseba, ki je za to pooblaščena. Izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode mora za vsako malo čistilno napravo na območju občine zagotavljati obratovalni monitoring, za malo čistilno napravo z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE, pa se lahko namesto monitoringa izdela ocena obratovanja naprave. Naprava deluje neprestano in je ni treba oskrbovati dnevno. Tudi njeno vzdrževanje ni zahtevno. Treba je le paziti, da jo po morebitnem izpadu elektrike čim prej ponovno poženemo – najpozneje v enem ali dveh dneh. Čistilna naprava mora imeti upravljavca, ki njeno delovanje spremlja in vodi obratovalni dnevnik, delovanje naprave pa spremlja tudi vizualno – na podlagi občasnih meritev in občasnih vzdrževalnih del.
Enkrat tedensko je treba opraviti vizualno in zvočno kontrolo njenega delovanja (vrtenje rotorja), enkrat mesečno pregledati videz vode, enkrat na osem do dvanajst mesecev pa po potrebi – če se dvigne nivo mulja – izprazniti njen primarni del. Odvoz opravi za to pristojno podjetje. Ob ustreznem vzdrževanju je zagotovljeno zanesljivo obratovanje za najmanj trideset let.

Previdnost pri nakupu, inšpektorji izrekajo kazni

Pred vgradnjo je za učinkovito in zanesljivo delovanje male čistilne naprave pri nakupu priporočljivo biti pozoren na zahtevane standarde, ki jih mora naprava izpolnjevati, oziroma preveriti resničnost podatkov, ki nam jih predstavijo prodajalci, ter ugotoviti, če naprava vsebuje vse podatke, potrebne s strani proizvajalca. Tržni inšpektorji v Republiki Sloveniji so v maju preteklega leta opravili administrativne nadzore nad izpolnjevanjem zahtev, ki veljajo za male čistilne naprave (čistilne naprave in greznice) in ugotovili nekaj nepravilnosti pri proizvajalcih, distributerjih in trgovcih malih čistilnih naprav. Največ nepravilnosti se je pojavilo pri distributerjih, in sicer je kar 17 distributerjev za 26 tipov proizvodov predložilo nepopolne izjave ES o skladnosti, iz katere mora biti med drugim razvidno, da je proizvajalec za proizvod po sistemu ugotavljanja skladnosti pri priglašenem laboratoriju pridobil Poročilo o izvedenem poskusu tipa proizvoda, pri slovenskih proizvajalcih pa tudi poročilo priglašenega laboratorija o izvedenem tipskem preskusu ter pregled izvajanja in dokumentiranja notranje kontrole proizvodnje. Nekatere druge večkratne neskladnosti pa so bile tudi nepopolne oziroma pomanjkljive garancije (zlasti manjkajoč seznam servisov). Tržni inšpektorji so skupaj opravili 40 inšpekcijskih pregledov pri 29 zavezancih: 5 pri proizvajalcih, 18 pri prvih distributerjih in 6 pri trgovcih v maloprodaji. Kar pri 11 zavezancih pa so ugotovili, da ne nudijo nadziranih proizvodov ali pa je družba prenehala z opravljanjem te dejavnosti. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti so tržni inšpektorji v skladu z zakonom izrekli kazni, v nadaljevanju pa bodo pri zavezancih opravili tudi kontrolo izvršitev naloženih ukrepov.