| Špedicija in transport | | Tanja Pangerl | |
| Z vstopom Slovenije v EU se za špediterje niso začeli zlati časi, so se pa znašli pred novimi izzivi. Kako poiskati in najti nove poslovne priložnosti zaradi zmanjšanega števila carinskih postopkov predvsem za države članice Evropske unije? V takšni situaciji se je znašlo tudi podjetje RCM, d. o. o., ki je rešitve iskalo v razširitvi dejavnosti in z usmeritvami na tuje trge. Kako jim je uspelo, pojasnjuje Sandra Erker, mag. ekon. in posl. ved, direktorica družbe RCM. | |
Sprememb na področju logistike in carinjenja ni malo. Kje morate biti najbolj odzivni?
Na področju špedicije se vedno bolj uveljavlja poenostavljanje postopkov in poenotenje predpisov. Z vsem tem želimo špediterji doseči čim hitrejši pretok blaga čez državno mejo in obenem upoštevati carinske predpise, da ne pride do zlorab v carinskem postopku. Novi globalni trendi so se v špediterski dejavnosti pričeli pojavljati zaradi spremenjenega položaja vseh držav, kar je posledica širjenja Evropske unije. V današnjem času mora biti špedicija usmerjena v zagotavljanje učinkovite oskrbe kupcev. Biti mora zanesljiva, točna ter stroškovno sprejemljiva. Pri delu je zahtevana visoka profesionalnost, drugorazredne storitve v okolju velike konkurence niso več dopustne. Trgu se je treba prilagajati. V letu 2001 smo odprli svojo izpostavo na Dobovcu. Prelomnica pa je bila leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Naše podjetje je takrat izgubilo dober del prihodkov. Takrat smo pričeli tudi z dejavnostjo posredovanja transportnih storitev. Da bi izboljšali svoj poslovni rezultat iz leta 2004, smo v letu 2005 odkupili del konkurenčnega špediterskega podjetja, s katerim smo lahko vstopili in začeli z delovanjem na slovenski južni meji. Takrat smo zaradi tega izpostave odprli še na mejnem prehodu Zavrč in mejnem prehodu Gruškovje. Naslednjo prelomnico v delovanju podjetja je pomenilo leto 2008, ko je bila izpostava odprta še na mejnem prehodu Obrežje.
Na vseh teh lokacijah lahko svojim strankam nudimo celovito rešitev carinskega posredovanja, saj se nahajamo na mejnih prehodih, kjer so tudi blagovne carinske izpostave – pošiljke je možno ocariniti na vstopu v EU in po potrebi opraviti vse inšpekcijske preglede (veterinarska, zdravstvena ali fitosanitarna kontrola). Carinjenje na samem vstopu v EU za stranko pomeni zmanjšane stroške, ni tranzitnega dokumenta in krajši je rok dobave, saj je po carinjenju na meji pošiljka napotena neposredno v podjetje. V primeru uvoznih pošiljk smo prva vstopna točka, kjer se lahko opravijo vse carinske formalnosti za prejemnike blaga iz celotne EU. V primeru izvoza blaga iz EU pa smo zadnja – izstopna točka. Naša velika prednost je možnost carinjenja 24 ur na dan, kar nam omogočajo pridobljena dovoljenja iz leta 2008 za poenostavitve, ki smo si jih pridobili: hišni uvoz, hišni izvoz in poenostavljen uvoz. V letu 2009 smo odprli izpostavo tudi v Kopru, kjer so naše storitve vezane predvsem na Luko Koper. Tukaj poleg carinjenja za stranke organiziramo tudi ladijske prevoze in skladiščenje blaga v prosti carinski coni Luke Koper.
Kaj bo pomenil vstop Hrvaške v EU?
Z vstopom Hrvaške v EU nas ponovno pričakujejo spremembe, saj ne bo potrebno cariniti pošiljk, ki se uvažajo iz Hrvaške ali pa jih evropska podjetja tja pošiljajo. S 1. 7. 2012 Hrvaška vstopa v sistem skupnega tranzita, kar pomeni, da bodo hrvaški špediterji izdelovali tranzitne dokumente, ki bodo veljali za celotno EU. To bo za špediterje predstavljal velik upad na področju tranzitnih dokumentov že letos. V našem podjetju smo se na tovrstne spremembe pričeli pripravljati že v lanskem letu, saj si želimo v največji meri omiliti posledice vstopa Hrvaške v Evropsko unijo.
RCM, d. o. o., je podjetje s trenutno 56 zaposlenimi, število zaposlenih narašča. Prav tako rastejo prihodki.
Čemu dajete prednost – logistiki ali carinskemu poslovanju na področju železniškega, cestnega, pomorskega in letalskega prometa. Kje se kaže največ poslovnih priložnosti?
Največ poslovnih priložnosti v podjetju vidimo pri opravljanju carinskega posredovanja. Na tem področju imamo zaposlene strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami. Lokacijsko gledano bo v prihodnosti največ poslovnih priložnosti zaznati prav gotovo v Luki Koper. Kljub preteklemu obdobju splošne recesije ali stagnacije gospodarstva je Luka Koper neprestano povečevala pretovorjene količine, sicer v različnih segmentih tovora, vendar v skupni neprestani rasti. Rekordno leto je zabeleženo na kontejnerskem terminalu, na katerega je naše poslovanje najbolj vezano.
Priložnosti se v prihodnje kažejo v obvladovanju celotne dostavne poti do končnega naročnika, tj. organizacije cestnega kontejnerskega transporta in kombiniranega transporta (železnica in cestni prevoz). Vedno večje povpraševanje je tudi po storitvah pretovora iz zabojnikov. Zaradi naraščajočih cen energentov se spreminjata logika in pogled na način dostave blaga. Glede na oddaljenost od pristanišča do končnega prejemnika se lahko bolj splača blago iz zabojnika pretovoriti na klasična tovorna vozila. Odvisno od države do države se pretovor na klasični prevoz stroškovno splača pri oddaljenosti kraja nad 500 km od pristanišča, pri čemer je treba upoštevati še dejavnik hitrosti dostave.
Kako cene nafte vplivajo na cene transportnih storitev in kakšna je vaša konkurenčnost v primeri s podjetji na trgu EU?
Cene energentov prevzemajo glavno obremenitev transportnih podjetij. Slovenski vozni park se je v zadnjih letih močno zmanjšal, tako da je težko govoriti o konkurenčnih prednostih prevoznih podjetij. Konkurenčnost se kaže v nosilcih logističnih poslov, ki imajo boljše ali slabše pokrite dostavne relacije s tovorom v obeh smereh.
Kakšni so vaši poslovni načrti v tem letu?
Vedno in znova je v ospredju zagotavljanje visoke kakovosti izvedenih storitev ob upoštevanju zakonodaje. Naša prioriteta je zagotavljanje zadovoljstva poslovnih partnerjev in strank. Ob vsem skupaj pa se zavedamo, da smo storitveno podjetje in da je uspeh podjetja odvisen predvsem od zadovoljnih zaposlenih in pozitivne klime znotraj podjetja. Zavedamo se, da imata prevoz in dobava blaga čedalje pomembnejšo vlogo pri poslovanju, torej je to naš največji poslovni izziv.
