(Ne)zavržena hrana
Hrana je ena od osnovnih dobrin, ki je poleg vode potrebna za življenje. Čeprav je po svetu vedno več lačnih ljudi (okoli ena milijarda ljudi na zemlji strada), se zavrže velike količine hrane, največ v naših gospodinjstvih. V evropskih gospodinjstvih, trgovinah in restavracijah letno v povprečju zavržemo okoli 180 kilogramov užitne in zdrave hrane na osebo. Če bi bil ves svet tako nenasiten, kot je Evropa, bi za pridelavo potrebnih količin hrane potrebovali kar tri planete. Kar 42 odstotkov hrane zavržemo v gospodinjstvih, od tega bi jih bilo okoli 60 odstotkov mogoče preprečiti. Najpogosteje so odvrženi kruh, pecivo, sadje in zelenjava. Zaradi zavržene hrane pa gre v nič tudi več kot četrtina celotne porabe sveže vode po svetu in več kot 300 milijonov sodov olja na leto. Vsaka tona odpadne hrane v okolje sprosti 4,2 toni CO2. Če hrane ne bi več metali na odpad, bi to imelo enak učinek, kot če bi iz prometa odvzeli enega od štirih avtomobilov. In kaj lahko storimo? Vsak dan, kolikor je to le mogoče, si izberimo le takšno hrano in tolikšno količino, kot vemo, da jo bomo lahko pojedli. Prav tako ne zalagajmo svojih domačih polic s preveliko količino živil, ki jih v določenem obdobju njihove uporabnosti ne bomo uspeli porabiti. Če pa nam hrana že ostane, jo lahko, v kolikor je to možno, zamrznemo in porabimo drugič, iz nje naredimo nov obrok za naslednji dan ali pa jo dobrosrčno podelimo s sosedi, prijatelji ali s tistimi, ki jo najbolj potrebujejo.
