| Položaj panoge | | |
| Nenavaden naslov za te čase. Vsaj dva razloga govorita v prid pogovoru z Milico Makoter, direktorico podjetja Makoter, kjer želijo proizvajati predvsem tisto, kar trg išče. Prisega na nišne proizvode in izvoz, zato je bilo lani zanje leto težko ponovljivih rezultatov, pravi direktorica. In prav v rekordnem poslovnem letu, ne prav značilnem za njihovo panogo, so praznovali tridesetletnico. In zaposlovali. | |
Za koliko ste povečali realizacijo (trend rasti), koliko so se povečale cene surovine in katere, ali jih kupujete na domačem trgu ali uvozite, koliko izvozite in kolikšna je bila lanska realizacija?
Promet v letu 2011 je v primerjavi z letom poprej realno zrasel za 15 odstotkov, cene glavnih surovin pa so se povprečno dvignile za 7 odstotkov. Izven Slovenije prodamo izdelke v vrednosti dveh tretjin od skupne realizacije v višini 19 mio evrov. Tako smo poslovno leto končali z nekoliko večjim dobičkom kot leto poprej. Nekaj zaradi dviga cen že v osnovni surovini, nekaj pa zaradi povečanega izvoza.
Racionalizacija, optimiranje stroškov pri embalaži. Kaj se je naredilo oziroma konkretno spremenilo v zadnjih letih? Ali imate lastni razvoj in dizajn ali se o vsem dogovorite s kupcem?
V podjetju nimamo posebne razvojne službe, saj potrebujemo ideje vseh zaposlenih. Tako organizirano zbiramo predloge za inovacije in najboljše enkrat letno denarno nagradimo. Glede dizajna smo odprti. Lahko udejanjimo želje odjemalcev ali pa jim v celoti pomagamo pri izbiri grafične rešitve. Naša proizvodnja je raznovrstnost izdelkov skrčila na tiste, kjer je še povpraševanje. To je embalaža za higiensko papirno industrijo, kot so vrečke in folije za strojno pakiranje toaletnega papirja, papirnatih brisač, serviet, robčkov … Tej panogi sledimo z razvojem in tudi vlagamo v strojno opremo za ta proizvodni program. Kupci seveda optimirajo stroške. Trend za zniževanje debelin pri vrečkah je velik, vendar v nekaterih primerih to ni izvedljivo. V zadnjih nekaj letih pa se je na tem področju veliko naredilo.
V kaj ste morali največ investirati, v katero opremo, stroje? Vam je to zagotovilo, da ste konkurenčni po produktivnosti in dodani vrednosti?
Ves čas investiramo v nove stroje za vse faze proizvodnje, s čimer si poskušamo zagotoviti višjo produktivnost in dodano vrednost. V bistvu skoraj vsako leto posodabljamo proizvodnjo, kajti le tako se lahko obdržimo na tržišču v tekmi s konkurenco. V tridesetih letih še nismo uspeli pridobiti nobenih denarnih sredstev preko razpisov, kot so nepovratna sredstva ali kaj podobnega. Po mojem so bili razpisi narejeni za točno določene projekte.
Na katere izvozne trge izvažate več in kje še vidite priložnosti? Za kakšen odstotek ste planirali višjo rast, če ne bo prišlo do prehudih nihanj na trgu?
Največ izvažamo v razvite dežele zahodne Evrope, prave priložnosti pa so v proizvodih z višjimi vstopnimi ovirami in, kot to velja za večino podjetij, ki ne pokrivajo velikega tržnega deleža, v nišnih proizvodih. V letu 2012 bi radi zadržali nivo prometa iz leta 2011, ki je bilo izjemno leto v več pogledih in bo težko ponovljivo.
Kot menedžerka ste morali dobro krmariti v podjetju in na trgu. Čemu pripisujete ključno vlogo za uspešen in stabilen razvoj? Tudi zaposlovali ste.
Uspeh ni odvisen samo od mene, ampak od celotnega tima. Za uspešnost podjetja je zelo pomembno hitro odzivanje na trgu, prilagajanje kupcem in seveda prave investicije. Res je, da smo dodatno zaposlovali, predvsem zaradi povečanja izvoza in posodobitve proizvodnje. Letos bi radi obdržali lansko realizacijo. Planirali smo sicer nekaj višjo, vendar so krizni časi nepredvidljivi.
Plastične vrečke so tarča številnih kritik, češ da so okolju najbolj neprijazne. V prodaji, na trgu se to ne pozna?
V zadnjih dveh letih je velik pritisk na vrečke z vidika ekologije. Moje osebno mišljenje je, da je v tem primeru potrebno pravilno usmeriti ravnanje z odpadnimi vrečkami.
Zakaj pa smo se lahko naučili pravilno rokovati z odpadnim steklom? Če bi steklo odmetavali vsepovsod, bi bilo enako, le toliko je za vrečko problem, da jo lahko veter nosi po zraku, stekla pač ne more, ker je pretežko. Če bi pravilno zbirali odpadne vrečke, problema ne bi bilo, pa še povrhu je predelana plastika kakovostna surovina za nadaljnjo predelavo.
Lani ste praznovali 30-letnico podjetja. Načrti?
Res je, praznovali smo 30-letnico našega obstoja nasploh. Ko smo pričeli z dejavnostjo kot s. p., nismo računali, da se bomo tako razvili. Trenutno nas je 130 in rada bi obdržala vsa delovna mesta. V vseh teh letih nam ni bilo lahko, vendar smo bili s trudom in skupnimi močni uspešni.
