Zelene občine, zelena Slovenija – EOL 66

Zmagovalke natečaja “Najbolj zelena občina”; mestna občina: Ljubljana; občina nad 5.000 preb.: Vrhnika; občina do 5.000 preb.: Dobrna; foto: Boštjan Čadej

Natečaj za najbolj zeleno občino je organiziralo podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, drugo leto zapored v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Ključni namen izbora čim bolj trajnostno naravnanih slovenskih občin je promoviranje primerov dobre prakse. Dobra praksa pa je zmeraj lahko zgled in spodbuda, tudi usmeritev. Za prebivalce, za občino, za državo. O tem, katere občine si zaslužijo laskavi naziv najbolj zelene občine, je odločala strokovna komisija.
Člani strokovne komisije Najbolj zelena občina 2011 so bili: dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe, Saša Kek, Skupnost občin Slovenije, Mateja Eržen, Združenje občin Slovenije, Jože Volfand, Fit media (prokurist Fit medie in glavni urednik revije EOL), dr. Darja Majkovič, Fit media (direktorica za raziskave in razvoj).
Na našem spletnem portalu www.zelena
slovenija.si smo objavili poleg vprašalnika in ocenjevalnega obrazca tudi odgovore na najbolj pogosta vprašanja občin. Vprašalnik so občine prejele konec meseca oktobra in ga vrnile v enomesečnem roku. Novost letošnjega vprašalnika sta poleg že znanih področij iz leta 2010 (Področje odpadkov, Področje voda, Področje energetike ter Ostala področja), tudi dodani področji Komuniciranje in ozaveščanje ter Trajnostni promet. Sledila je faza dopolnjevanja vprašalnikov in preverjanja točnosti podatkov, kjer so se občine hitro in ažurno odzivale. Izbor je bil izveden na način strokovnega vrednotenja poslanih odgovorov in empirično preverljivih najnovejših statističnih podatkov, kjer so bili dostopni. Zahvaljujemo se tudi za vse podane pobude občin, katere bomo v čimvečji možni meri poskušali upoštevati v natečaju v letu 2012.
Odgovore občin je komisija presojala ločeno za mestne in nemestne občine, pri čemer so slednje bile razvrščene v dve velikostni kategoriji: občine ki imajo nad 5.000 prebivalcev in občine ki imajo 5.000 ali manj prebivalcev.

Primere dobrih praks naj spozna širša javnost

Zavedamo se, da je vprašalnik obsežen in da zahteva sodelovanje različnih služb pri izpolnjevanju, a hkrati je vprašanje resnične »zelene« občine, njene usmeritve v okoljsko in širšo trajnostno odgovornost tako kompleksno, da ga obravnavati drugače ne bi bilo korektno.
Dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja in predsednik strokovne komisije natečaja: V letu 2011 smo se odločili posvetiti posebno pozornost ravnanju z odpadki. Ne samo zato, ker je to ena izmed trenutno perečih in javno močno izpostavljenih tematik, ampak predvsem zato, ker smo na podlagi lanskoletnih rezultatov Najbolj zelene občine identificirali ravno področje odpadkov kot vseslovensko pomanjkljivost – občine so poročale o visokih količinah povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca, med 350 in 400 kg. Veseli nas, da smo letos v okviru natečaja odkrili nekaj zglednih občin na tem področju – a več o njih v nadaljevanju.

Sodelujoče občine in finalisti izbora

Na natečaj Najbolj zelena občina 2011 se je odzvalo 28 občin, po abecednem vrstnem redu:

• 4 mestne: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Velenje
• 14 občin v razredu nad 5.000 preb.: Beltinci, Bled, Domžale, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje, Kranjska Gora, Krško, Ljutomer, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče.
• 10 občin v razredu do 5.000 preb.: Borovnica, Dobrna, Kostanjevica na Krki, Križevci, Log Dragomer, Mislinja, Preddvor, Razkrižje, Trzin, Vransko.

Strokovna komisija je po pregledu vseh prijav za priznanja nominirala naslednje občine (po abecednem vrstnem redu):

• Najbolj Zelena mestna občina: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb.: Krško, Vojnik, Vrhnika
• Najbolj zelena občina do 5.000 preb.: Dobrna, Log Dragomer, Trzin
• Najbolj Zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Gorenja vas – Poljane, Vojnik, Vrhnika
• Najbolj zelena občina do 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica, Dobrna, Log Dragomer.

Zaključna prireditev je potekala 31. januarja 2012 v dobro obiskani veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše, kjer so vse nominirane občine na kratko predstavile svoje okoljske napore in projekte. O trajnostnem razvoju (občin) so govorili dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS in predsednik strokovne komisije, dr. Darja Majkovič in dr. Gašper Gantar o ogljičnem odtisu. Aktivnosti podjetja Interseroh, glavnega pokrovitelja prireditve, je predstavila Mateja Mikec, o pokrovitelju podjetju Eco Play pa je spregovorila Vida Gravnar.

Zmagovalci

Najbolj zelene občine v Sloveniji v letu 2011 so postale:

• Najbolj Zelena mestna občina: Ljubljana
• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb.: Vrhnika
• Najbolj zelena občina do 5.000 preb.: Dobrna
• Najbolj Zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki: Velenje
• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Vrhnika
• Najbolj zelena občina do 5.000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica

Zmagovalne občine so prejele zeleno priznanje za odgovorno ravnanje z odpadki, najbolj zelene občine pa poleg laskavega naslova še članstvo v Zelenem omrežju. Na ta način bodo dodatno obveščale širšo javnost o svojih okoljskih prizadevanjih in projektih, preko revije EOL in portala www.zelenaslovenija.si. Občina Vrhnika, kot absolutna zmagovalka v svoji kategoriji, je prejela dodatno nagrado – izračun ogljičnega odtisa občinske stavbe, katerega bo izvedla Fit media v okviru svoje blagovne znamke Zelena Slovenija.
Na splošno je zaznati relativno dobro urejeno področje voda (mestne občine), medtem ko je moč razbrati še nekaj težav na tem področju pri manjših občinah. Področje energetike je prav tako relativno slabo ocenjeno pri slednjih, a tudi sodelujoče mestne občine na tem področju niso dosegle visokih rezultatov. Seveda govorimo o povprečnih ocenah, obstajajo pa tudi izjeme.

Občine bolje na področju komuniciranja

Področje osveščanja in komuniciranja s širšimi ciljnimi javnostmi je relativno dobro pokrito. Zlasti to velja za mestne občine in tiste nad 5.000 prebivalci, in tudi med najmanjšimi občinami (do 5.000 prebivalcev) opazimo kar nekaj takih, ki na tem področju delajo pomembne premike. Nekaj pa je tistih, katerim na tem področju ostaja še veliko maneverskega prostora, ob zavedanju da je le ustrezno informiran in obveščen občan lahko tudi okoljsko in širše trajnostno ozaveščen.

Še vedno ostajajo problem odpadki

Vse občine, z redkimi izjemami, se še vedno ubadajo z visoko količino povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca. Z izjemo občin, ki so bodisi finalistke ali pa zmagovalke v kategoriji Ravnanja z odpadki, je iz prijav razvidno, da so deleži ločeno zbranih odpadkov (pre)nizki, enako velja za delež bioloških odpadkov v gospodinjstvih, pri mestnih občinah delež stekla in plastike, pri občinah do 5.000 preb. steklo in papir, pri občinah nad 5.000 preb. pa prednjači izrazito nizek delež bioloških odpadkov.
Seveda pa obstajajo svetle izjeme, katere izpostavljamo kot zgledni primer: v občini Vrhnika je v ocenjevalnem obdobju zabeleženih 111, 46 kg / prebivalca odloženih komunalnih odpadkov, v občini Log Dragomer dobrih 115 kg (in v strukturi ločeno zbranih odpadkov je delež organskih čez 40 %), v občini Borovnica pa 150, 73 kg / prebivalca odloženih komunalnih odpadkov. Najbrž ni naključje, da v omenjenih občinah dejavnosti javnih služb izvaja isto podjetje.

Zaključni dogodek in razlgasitev zmagovalk; foto: Boštjan Čadej

Zmagovalne občine

V letu 2010 so zmagale: v kategoriji občin do 5.000 prebivalcev občina Vransko, nad 5.000 prebivalcev občina Bled, med mestnimi občinami pa je Najbolj zelena občina v letu 2010 postala MO Velenje. Letošnje zmagovalke so od ostalih prijavljenih občin odstopale na različnih področjih.
Aleš Čerin, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Mestne občine Ljubljana, je ob prevzemu priznanja izrazil veselje, da je slovenska prestolnica za svoje številne trajnostne projekte prejela ta laskavi naslov Najbolj Zelena občina 2011 in dodal, da Ljubljana kandidira tudi za zeleno prestolnico Evrope.
Mestna občina Ljubljana je izkazovala dobre rezultate na večini področij, od ostalih občin pa se je pomembno razlikovala po deležu zelenih javnih površin, z izvajanjem podrobnega monitoringa stanja okolja, v sprejetem prostorskem načrtu so upoštevali elemente zelenega načrtovanja, izvajajo pa tudi številne druge okoljske aktivnosti, ki niso obvezujoče, so pa okoljsko oziroma trajnostno koristne (npr. ustanovitev okoljskega sklada z namenskimi sredstvi za odpravo posledic obremenitev okolja v MOL, izgradnja štirih mostov za pešce in kolesarje, menjava azbestnih streh na vseh šolah in vrtcih, energetsko učinkovite novogradnje, ukrepi za večanje poplavne varnosti, ciljno spodbujanje trajnostne mobilnosti, itd.). Občina Vrhnika je postala Najbolj zelena občina v kategoriji nad 5.000 prebivalcev. Vrhnika se je izrazito dobro odrezala na področju odpadkov, prav tako so se izkazali na področju energetike, kjer uspešno skrbijo za večanje energetske učinkovitosti javnih objektov, ter komuniciranja in osveščanja. V kategoriji občin do 5.000 prebivalcev je letošnja zmagovalka Dobrna, ki se ravnanja z odpadki loteva precej dobro, gradi energetsko varčen javni objekt, ima vzpostavljen sistem energetskega knjigovodstva (kar v obravnavanem obdobju ne velja za vse občine).
Občine zmagovalke v kategoriji odgovornega ravnanja z odpadki so se odlikovale, primerjalno z ostalimi prijavljenimi občinami, z višjim deležem ločeno zbranih odpadkov, višjimi deleži frakcij (steklo, papir, biološki odpadki, itd) in z nizkim deležem odpadkov, odloženih na odlagališče, ustrezno obdelavo pred odlaganjem, odlagališča imajo veljavna okoljevarstvena dovoljenja oziroma so v postopku pridobivanja, izvajajo številne uspešne čistilne akcije, itd. Izkazalo se je, da je ravno pri vprašanju odpadkov ključno kontinuirano komuniciranje, obveščanje in osveščanje občanov o pomenu njihovega ravnanja z odpadki – kot primer dobre prakse lahko izpostavimo občine Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer, katere skupaj z vrhniškim komunalnim podjetjem vestno osveščajo svoje občane na tem področju že vrsto let in uspehi niso izostali.