| Naložba v sortirnico odpadkov | | |
| Dinos se v tem letu odloča za naložbo, ki je v temelju njihovega poslanstva in poslovnega interesa. Kako v Sloveniji učinkoviteje kot doslej industriji vrniti odpadne surovine? Odgovor je znan. Na odlagališča ne sme več okrog 70 odstotkov odpadne embalaže, pač pa je treba s sodobno tehnološko opremo zagotoviti hitrejše in racionalnejše sortiranje odpadne embalaže. Dinos je lani prvič presegel količino 400.000 ton predelanih odpadkov in tako še utrdil položaj prvega zbiralca odpadnih surovin v Sloveniji. Kako jim je to uspelo, odgovarja Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa. | |
Kakšne rezultate pri zbiranju odpadnih surovin je dosegel Dinos v lanskem letu glede na vrsto odpadkov, kakšne spremembe se dogajajo na trgu odpadkov kot surovin in kje ste dosegli največjo rast? Včasih ste bili predvsem zbiralec kovinskih surovin.
Podjetje Dinos v okviru zbiranja odpadnih surovin postaja največji količinski igralec na slovenskem tržišču. Že dolgo ni več poznan zgolj po železu in barvnih kovinah, ampak tudi kot vedno večji igralec pri nekovinskih materialih. V letu 2011 smo glede na leto 2010 povečali količinsko realizacijo za 15 odstotkov. Največjo rast smo dosegli na segmentu plastike, in sicer porast za 30 odstotkov glede na leto 2010. Presegli smo magično mejo 400.000 ton predelanih odpadkov. Kaj je odločilno vplivalo na takšen porast realizacije v lanskem letu? Rekel bi, da predvsem zanesljivost in korektnost pri dobaviteljih. Prav tako velikost, izražena skozi število skladišč, ki jih ima Dinos. To omogoča optimalno logistiko. Vzrok za porast realizacije je v več zbranih količinah odpadkov na celotnem teritoriju Slovenije.
Zadnji dogodki pri neprevzemanju odpadne embalaže nedvomno kažejo, da trg ni urejen in da morajo svoj del odgovornosti za razmere prevzeti tako MOP kot sheme. Kaj naj bi prinesla tehnična uredba, ki jo pripravljate sheme, komunalci, podizvajalci in MOP, in kaj bi uredilo probleme na področju odpadne embalaže?
Ne bi rekel, da je trg neurejen. Uredba o odpadni embalaži jasno določa, da morajo sheme pobirati embalažo v okviru svojega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) na celotnem področju Slovenije in jo po deležih, ki jih določi ministrstvo za okolje, prevzemati pri vseh komunalah. Res pa je, da je potrebno doreči normativni del izvedbe, potem bo bolje. Prav ta tehnična uredba bo pripomogla k lažjemu izvajanju ravnanja z odpadno embalažo na trgu.
Kaj se bo pri ravnanju z odpadno embalažo spremenilo, če bodo komunalna podjetja opravila samo zbiranje, sheme pa prevzele odgovornost za sortiranje in predelavo? Kakšna je v tem primeru prihodnost številnih manjših sortirnic, kjer sortirajo odpadke še ročno?
Stališče MOP, kot sem ga razumel na zadnjem sestanku Giz Skupnih shem, predstavnikov komunalne zbornice in MOP na temo prevzema odpadne embalaže, je, da bodo v bodoče komunalna podjetja zadolžena zgolj za zbiranje komunalne odpadne embalaže po gospodinjstvih. Vse ostalo – sortiranje in predelava – pa bo v domeni shem za odpadno embalažo. Omenjeno pozdravljam, sploh ob dejstvu, da se v Sloveniji med komunalne odpadke še vedno odloži okrog 65 do 70 odstotkov embalaže. Mnenja sem, da ročno sortiranje ni primerno za sortiranje odpadne embalaže, saj stroški bistveno prebijejo normalno polavtomatsko sortiranje, kot ga poznajo drugod po Evropi. Predvsem je problem ekonomija obsega. Glede na dejstvo, da se še vedno toliko embalaže deponira, se lahko te manjše ročne sortirnice porabijo za izsortiranje embalaže iz komunalnih odpadkov, ne pa za sortiranje odpadne embalaže po vrstah. Vsem skupaj mora biti cilj povečati količine komunalno zbrane embalaže in čim manj deponirati.
Podjetje Dinos d.d. zato iz omenjenega razloga pripravlja investicijo v višini med 10 in 15 milijonov evrov za sortiranje odpadne embalaže, ki bo lahko na segmentu sortiranja optimizirala proces sortiranja in ga tudi maksimalno racionalizirala.
To bo močno spremenilo razmerje na trgu. Po mnenju predstavnikov MOP Slovenija napreduje pri ločenem zbiranju odpadkov, recikliranju in zmanjševanju celotne količine odpadkov. Predlani naj bi bilo v Sloveniji 623.000 ton odpadkov, lani menda samo še 550.000 ton. Kaj menite o tem trendu in kaj o podatku, da naj bi v Sloveniji najmanj 60 odstotkov, če ne celo 70 odstotkov komunalnih odpadkov, odložili na deponijah? Tako Slovenija ne bo postala družba recikliranja. Ali se zato odločate za velike naložbe v naprave za ravnanje z odpadno embalažo?
Ja, res je, na tem področju smo v Sloveniji bistveno za razvito Evropo. Cilj mora biti čim manj odložiti in čim več reciklirati. Verjamem, da lahko to dosežemo, če bodo vsi akterji odigrali svojo ključno vlogo. Da se še vedno toliko odpadkov deponira, je zaskrbljujoče, saj s tem ne le izgubljamo strateške materiale, ampak tudi omejujemo strateški razvoj na področju odpadkov. MOP mora zagotoviti ločnico med javnimi službami in izvajanjem tržne dejavnosti, potem bo lažje. Slovenija bo postala družba recikliranja, v to verjamem in za to se zavzemam. Zaradi tega smo se odločili za investicije v razvoj sortiranja odpadne embalaže, ki bo v slovenskem prostoru pomenil velik korak naprej v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.
Zavezanci shem pogosto opozarjajo na optimizacijo stroškov pri ravnanju z odpadno embalažo. Kje in kako se lahko znižajo stroški? Ali bi državna javna služba, o kateri razpravlja MOP, pomenila racionalizacijo?
Tako nizkega nivoja embalažnine, s katerim funkcionirajo sheme, ne najdemo skoraj nikjer v Evropi. Iz tega naslova je res težko resno razmišljati o širitvi in maksimalni optimizaciji procesov. Verjemite, da bi bila državna javna služba samo korak nazaj in bistveno vsaj štirikrat dražja za gospodarstvo.
Kako se Dinos vključuje v različne ozaveščevalne akcije in prispeva k temu, da bi Slovenija postala bolj zelena?
Podjetje Dinos ima kot največji zbiralec odgovornost skrbeti skozi svoje poslanstvo tudi za ozaveščanje.
To počnemo v povezavi z različnimi društvi, npr. Ekologi brez meja (projekta Očistimo Slovenijo in Star papir za novo upanje). Oba projekta bosta v letošnjem letu ponovno medijsko izpostavljena in želim, da bosta dosegla svoj okoljski namen. Mislim, da že logotip podjetja DINOS, Dajmo Industriji Nazaj Odpadne Surovine, marsikaj pove – obnašamo se okoljsko.
