Termična obdelava odpadkov v Sloveniji | | Bojan Dejak | |
V skladu s Tematsko strategijo o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov z dne 27. maja 2003 je dolgoročni cilj EU, da postane gospodarsko in okoljsko učinkovita družba recikliranja. Cilj je izogniti se nastajanju odpadkov in uporabiti odpadke kot vir. Takšna usmeritev naj bi prispevala k temu, da se tokovi odpadkov preusmerijo stran od odlaganja v razne oblike predelave, da se poveča delež in izboljšajo tehnologije recikliranja, pa tudi delež kompostiranja in predelave odpadkov v energetske namene. | |
Okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin (in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti), zato morajo države članice sprejeti ukrepe za čim večjo ponovno uporabo odpadkov. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava (npr. energetska predelava) in odstranjevanje.
V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem oblikovanja družbe recikliranja so ukrepi v operativnem programu naravnani k čim manjši podpori odlaganja ali sežiganja komunalnih odpadkov. Za ravnanje s komunalnimi odpadki je izdelan prednostni vrstni red postopkov obdelave komunalnih odpadkov, pri čemer se odstopa od hierarhije ravnanja z odpadki samo zaradi omejitev, ki jih narekujeta tehnična izvedljivost in ekonomska upravičenost. V Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO), ki je v zaključni fazi sprejemanja, je posebej poudarjeno, da mora biti sežig trdnih komunalnih odpadkov tako energetsko učinkovit, da se šteje za postopek predelave mešanih komunalnih odpadkov.
Najprimernejša je soproizvodnja toplotne in električne energije
Da bi zagotovili samostojnost Slovenije pri obdelavi in odstranjevanju mešanih komunalnih odpadkov, je z operativnim programom opredeljeno omrežje odlagališč za odstranjevanje in naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer so upoštevane geografsko pogojene družbene okoliščine in potrebe po odlagališčnih in obdelovalnih zmogljivostih. Glede na opredeljeno hierarhijo ravnanja z odpadki ne bo mogoče realizirati celotnega koncepta ravnanja z odpadki brez termične predelave predhodno obdelanih frakcij mešanih komunalnih odpadkov (trdno gorivo iz komunalnih odpadkov). Operativni program prav tako določa scenarij ravnanja z blatom iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Po tem scenariju je predvidena proizvodnja RDF iz osušenega obdelanega blata ter sežig le-tega v napravah za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov. Po OP RKO je cilj energetske predelave komunalnih odpadkov zagotoviti infrastrukturo, ki bo omogočila uporabo energetskega potenciala trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov s sežiganjem v sežigalnicah, ki se uvrščajo med naprave za predelavo odpadkov.
Glede na klimatske razmere v Sloveniji ter glede zahteve po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov je najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE) v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje. Izvajanje storitev obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je predvideno v večjih mestih, ki so opremljena z daljinskim ogrevanjem. Predvidene lokacije objektov termične predelave odpadkov z energetsko izrabo so v Celju, Ljubljani in Mariboru. Od navedenih objektov je objekt v Celju že v obratovanju. Za izgradnjo objektov termične predelave odpadkov z energetsko izrabo v Ljubljani in Mariboru je MOP v letu 2011 izdelal Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki je osnova za nadaljnje faze načrtovanja in izvedbe obeh projektov. Projekt zajema tri pomembne sklope, kot so priprava projektne in investicijske dokumentacije, priprava državnega prostorskega načrta in ureditev načina izvajanja javne službe.
Podatki o odpadkih za leto 2010 kažejo, da bo po letu 2015 potrebno zagotoviti objekte za termično predelavo odpadkov za 204.900 ton RDF s povprečno vhodno toplotno močjo 127,7 MW; iz tega izhaja, da je potrebno zagotoviti dodatne zmogljivosti za 180.900 ton RDF s povprečno letno vhodno toplotno močjo 113,0 MW. Z vidika tehničnih rešitev bo potrebno upoštevati zahteve direktive o odpadkih, ki določa, da je pogoj kateregakoli dovoljenja, ki zajema sežig ali sosežig z energetsko predelavo, zagotoviti visoko stopnjo energetske učinkovitosti. Evropska unija je za svoje članice opredelila ostre zahteve glede implementacije ustreznih tehnologij za različna industrijska področja. Tako mora biti objekt za TPO narejen v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami BAT, ki jih opredeljuje EU v dokumentu najboljših referenčnih tehnik (BREF – Best References). Razvojne možnosti na področju termične predelave trdnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov so že opredeljene v operativnem programu ter energetskem scenariju, izdelanem na njunih podlagah. Na podlagi podatkov iz leta 2010 izhaja, da se bo obseg termične obdelave suhih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal med 149.000 in 181.000 tonami letno. V okviru predvidenega objekta TPO v Ljubljani se bo letni obseg sežiga trdnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal med 79.000 in 131.900 tonami (v odvisnosti od opredelitve prispevnega območja). V okviru predvidenega objekta TPO v Mariboru pa se bo letni obseg sežiga trdnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal okoli 41.000 in 49.000 ton letno.
Za dve sežigalnici več kot 220 milijonov
Preliminarna predračunska vrednost za objekta znaša za Ljubljano med 170 in 180 mio evrov, za Maribor med 53 in 58 mio evrov, skupno torej med 223 in 238 mio evrov. Za izvedbo tega projekta so predvideni viri sredstev iz kohezijskega sklada EU, sredstev MOP, sredstev MOL in MOM, sredstev upravljavcev državne infrastrukture, kreditov evropskih razvojnih bank s poroštvom države in drugih možnih virov.
Z normativnega vidika bo za realizacijo projekta potrebno sprejeti Uredbo o državnem prostorskem načrtu za objekt TPO v Ljubljani in Uredbo o državnem prostorskem načrtu za objekt TPO v Mariboru. Za nemoteno izvajanje obvezne državne javne službe bo morala Vlada RS prejeti spremembo in dopolnitev Uredbe o izvajanju obvezne državne javne službe.
Priprava vse potrebne projektne, investicijske in prostorske dokumentacije bo po predlaganem terminskem planu trajala 24 mesecev, gradnja in poskusno obratovanje pa 30 mesecev. Vključitev objektov v sistem predvidevamo v letu 2016, s čimer bomo sledili dinamiki obratovanja objektov MBO.
Projekt Toplarna Maribor – čakajoč na državni prostorski načrt
Projekt smo v Mariboru operativno pričeli s tem, da smo iz podjetja Snaga prvi DIIP za TOO v Mariboru na MOP poslali spomladi 2009. Konkretnega odziva na poslani DIIP takrat ni bilo, sedaj pa predstavlja podlago za nov DIIIP, ki ga je naročil MOP.
V Mariboru smo že pred časom ustanovili projektni svet za vodenje projekta celovitega ravnanja z odpadki, saj se je aktivno pristopilo k izvajanju regijskega centra za gospodarjenje z odpadki Podravja. Osnovni namen takšnega telesa je bil celovito in strokovno vodenje ter izvedba celotnega projekta v najkrajših časovnih rokih.
Pri tem smo si kot izhodišča zastavili vse nacionalne cilje iz strateških razvojnih dokumentov s področja ravnanja z odpadki kot tudi veljavno slovensko zakonodajo in evropske smernice. Na lokalni ravni so se pripravili vsi ustrezni dokumenti, ki obsegajo: Lokalno Agendo 21 – Program varstva okolja za Maribor, Program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor in Občinski program varstva okolja za Maribor (OPVO za MB) 2008 do 2013. Izdelale so se tudi ustrezne strokovne podlage, da je bilo moč pričeti z izvajanjem projekta.
Mestna občina Maribor je za potrebe projekta na svojem območju kupila tudi okrog tri hektarje veliko zemljišče v industrijski coni, za katero je župan pridobil soglasje mestnega sveta, da se tam izvajata procesa snovne in energijske predelave odpadkov.
Objekti za termično predelavo odpadkov in soproizvodnjo električne in toplotne energije bodo postavljeni poleg objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov in ob obstoječi železnici. Lokacija se nahaja v industrijsko-trgovski coni Maribor-jug. Površina lokacije, namenjene objektu termične predelave odpadkov, meri okoli 15.000 m2. Lokacija je umeščena relativno blizu potencialnih odjemalcev tako električne kot tudi toplotne energije.
Ugodnosti te lokacije so:
– v bližini ni neposrednih bivalnih enot;
– ugodne transportne povezave (prometna obremenitev lokacije se ne bo povečala glede na zatečeno stanje);
– bližina potencialnih odjemalcev toplotne in hladilne energije skozi vse leto;
– bližina vročevodnega omrežja Energetike Maribor (navezava na obstoječe omrežje se bo izvedla z magistralnim vročevodom po energetskem koridorju po Nasipni ulici, priključek pa se bo izvedel v predelu nove Puhove ceste);
– koncentracija obdelave in predelave odpadkov na enem mestu zmanjšuje potrebo transporta odpadkov – manjša prometna obremenitev mesta;
– manjši stroški logistike odpadkov – posledično manjši pritisk na ceno ravnanja z odpadki.
Ker je termična predelava odpadkov skladno s 148. členom Zakona o varstvu okolja obvezna državna gospodarska javna služba varstva okolja (sežiganje komunalnih odpadkov), je za ta del projekta v celoti prevzela vse aktivnosti država oziroma MOP.
Toplarna v Mariboru najbrž za tri regije
MOP je trenutno v pripravi Dokumenta identifikacije investicijskega programa za termično predelavo odpadkov, kar je osnova za odločitev o pripravi državnega prostorskega načrta, saj gre ponovno za objekt državnega pomena.
MOP predvideva prispevno območje gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov za termično predelavo odpadkov v Mariboru iz statističnih regij Podravja in Pomurja ter morda tudi Koroške. V primeru vseh treh statističnih regij bi govorili o območju 4.548 km2 in 514.758 prebivalcih (podatki za prvi kvartal 2011).
Prav tako je izdelana ocena, da bi bilo s tega območja lahko pripeljano med 41.000 in 49.000 ton energijsko bogate frakcije, ki bi se termično predelala v Toplarni Maribor. Ta količina pomeni vhodno toplotno moč naprave med 26 MW in 31 MW.
Količina razpoložljivih gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov (energijsko bogata frakcija) je izračunana na osnovi trenutnih podatkov ob upoštevanem trendu povečevanja količine odpadkov in povečani snovni izrabi ter ločenem zbiranju za celotno obdobje delovanja bodoče termične predelave odpadkov.
Trenutna dinamika priprave vseh potrebnih dokumentov in dokumentacije za termično predelavo odpadkov verjetno ni na ustreznem nivoju, da bi lahko bila potrebna objekta za termično predelavo odpadkov v Mariboru in Ljubljani do konca leta 2015 tudi zgrajena in bi obratovala, čeprav je z lokalnega nivoja zagotovljena projektu polna podpora.
Branko Kosi, Snaga Maribor
MOP je pustil v Bruslju 100 nepovratnih milijonov
MOP je od leta 2009 dalje zaviral projekt izgradnje Energetske predelave odpadkov v Ljubljani. Z izdelavo novega DIIP, kot tudi sami navajajo, pa smo se vrnili na izhodiščno stanje in pozabili na koristno in odlično opravljeno minulo delo na projektu energetske predelave odpadkov, v katerega je bilo vloženih že precej sredstev.
Navajam kronologijo dogodkov:
– Družba TE-TOL je v letu 2006–2007 pripravila DIIP.
– Družba TE-TOL je v letu 2007 pripravila študijo lokacij za postavitev objekta energetske predelave odpadkov na območju MOL.
– Družba TE-TOL je skupaj z JP Snaga, JP Energetika in JP VO-KA v decembru 2009 zaključila izdelavo dokumenta PIZ in ga predstavila projektnemu svetu.
– 16. 3. 2010 je bila na kolegiju direktorjev javnih podjetij sprejeta odločitev o velikostnem redu (30 MW) in prispevnem območju (osrednja slovenska regija, takrat 17 občin).
– Ker Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov še vedno velja in dopušča možnost, da se mestna občina skupaj z zainteresiranimi občinami odloči in ga predlaga (podobno je bil realiziran celjski projekt), je TE-TOL pobudo za realizacijo takšnega projekta podal na MOP.
– V aprilu 2010 je družba TE-TOL pripravila podroben terminski načrt za izgradnjo objekta in predlagala financiranje iz za to predvidenih nepovratnih kohezijskih sredstev EU.
– Terminski načrt za izgradnjo objekta je bil maja 2010 osebno predan ministru za okolje in prostor, dr. Roku Žarniću; MOP je obljubil, da bo preučil predlog načrta in prispevnega območja.
– Sledi preobrat v politiki MOP. 14. 5. 2010 je MOP pripravil Načrt ukrepov za izboljšanje učinkovitosti sistema ravnanja z odpadki ter krepitev preventivnega ravnanja MOP, iz katerega evidentno izhaja, da MOP za izvedbo projektov kot obliko financiranja zagovarja javno-zasebno partnerstvo, za katerega, mimogrede, ni podlage v obstoječi uredbi. MOP se je zavestno odpovedal izrabi v Operativnem programu že rezerviranih nepovratnih kohezijskih sredstev v višini 100 milijonov evrov!
– TE-TOL je 26. 5. 2010 o nerazumljivi opustitvi možnosti financiranja projekta iz sredstev EU seznanil kabinet predsednika Vlade RS.
– MOP je navkljub našemu pozivu nadaljeval z aktivnostmi v smeri opustitve izrabe nepovratnih kohezijskih sredstev EU in 3. 6. 2010 v sprejem Vladi RS predložil Spremembo operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), kjer je projekt Termične obdelave odpadkov v Ljubljani prestavljen med rezervne projekte, po njihovi navedbi v dokumentu pa je zapisano, da na projektu že potekajo aktivnosti javno-zasebnega partnerstva, o katerem seveda TE-TOL in MOL nista bila seznanjena. Omenjeno dejstvo je v celoti zavrlo aktivnosti družbe TE-TOL na projektu.
– V času od avgusta do decembra 2010 je sledila vrsta aktivnosti družbe TE-TOL z željo po ponovnem razmisleku o razumni možnosti črpanja (sestanki na MOP, služba Vlade RS za lokalno samoupravo, Odbor Državnega zbora za okolje in prostor).
– Odbor Državnega zbora za okolje in prostor je dne 8. 12. 2010 sprejel za nadaljevanje projekta energetske predelave odpadkov v Ljubljani pomembna sklepa. Odbor je predlagal MOP, da ponovno preuči možnost uvrstitve obeh bodočih naprav za termično obdelavo odpadkov preostankov komunalnih odpadkov iz rezervnega v prioritetni program financiranja v OPROPI in iz javno-zasebnega partnerstva v javni sistem financiranja, ter da skladno za Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor nemudoma pripravi pobudo in prične s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za objekte termične obdelave odpadkov.
Sklepa Odbora DZ za okolje in prostor do danes še nista bila realizirana!
Minister pozabil na dogovor in odgovor
– Januarja 2011 smo ministra dr. Roka Žarnića pozvali za skupni sestanek, na katerem bi se pogovorili o možnostih nadaljevanja projekta (sestanek do danes ni bil realiziran, prejeli nismo niti odgovora).
– Sledila sta dva sestanka (2. 6. 2011 in 23. 8. 2011) med županom MOL in ministrom, na katerih je bilo dogovorjeno, da se oblikuje komisija za pregled in oceno že opravljenega dela. Družba TE-TOL je v komisijo imenovala svoja predstavnika, MOL tega ni storil in komisija se do danes ni sestala, čeprav je bil s strani TE-TOL predlagan termin sestanka 1. 9. 2011.
– MOP je v jeseni 2011 začel z izdelavo novega DIIP in pri tem deloma uporabil tudi znanje v TE-TOL. Kot je moč razumeti iz besed Bojana Dejaka, ponovno razmišlja o financiranju iz nepovratnih sredstev EU.
– Osnutek DIIP smo novembra 2011 pregledali in podali pripombe, končnega dokumenta in odziva na naše pripombe še nismo prejeli.
Ne smemo pozabiti naslednjega: MOP je v opisanem časovnem obdobju zavestno opustil izrabo realne možnosti koriščenja nepovratnih sredstev v višini 100 milijonov evrov, in to v času, ko ima država resne realne težave v sistemu javnih financ! Kohezijsko obdobje 2007–2013 je v tem pogledu izgubljeno. Razlaga MOP o izrabi kohezijskih sredstev EU za namen opisanega projekta v naslednji finančni perspektivi EU (2014–2020) je neresna, vse dokler se projekt ne uvrsti vsaj v načrt razvojnih programov in logično tudi v ustrezne operativne programe. Priprava vloge za izrabo tovrstnih sredstev mora potekati vzporedno s pripravo ustrezne projektne dokumentacije. Oblikovati in imenovati je treba projektno ekipo, ki bo projekt iz zagonske faze na transparenten način pripeljala v izvedbeno fazo. Prostora za parcialne interese posameznikov v tem projektu pač ni! Projekt energetske predelave odpadkov večjega obsega v Sloveniji bo namreč moral biti priključen skladno s smernicami R1 na obstoječ sistem daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, kjer je javni interes že desetletja v ospredju! Družba TE-TOL, ki je v 100-odstotni lasti podjetij lokalne skupnosti in države, je skupaj z nekaterimi drugimi zainteresiranimi javnimi podjetji v MOL v projekt vložila že več kot 250.000 evrov.
Dr. Marko Notar, namestnik direktorja, Termoelektrarna toplarna Ljubljana, d. o. o.