Kam z okoljsko izobraženim kadrom? – EOL 62-63

Če upoštevamo vedno večji porast okoljskih izobraževalnih programov v Sloveniji, bi lahko sklepali, da v podjetjih iščejo okoljsko izobražene strokovnjake in kadre. Vendar pa je iz Poročila o razvoju 2011 (2011, 30) Urada RS za makroekonomske analize in razvoj razvidno, da se v Sloveniji pri vlaganjih v človeški kapital kažejo predvsem problemi nizke učinkovitosti in kakovosti študija ter neusklajenost v strukturi ponudbe in povpraševanja po kadrih. Po drugi strani mora šola k vlogi o umestitvi določenega programa v šolski sistem za Ministrstvo za šolstvo in šport pripraviti analizo potreb po določenem programu oziroma poklicu v svoji regiji.
Ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja na Šolskem centru Celje, kjer izvajajo štiriletni program okoljevarstveni tehnik, Irena Posavec, je povedala, da so pred petimi leti, ko so na svojo šolo želeli vpeljati program okoljevarstveni tehnik, naredili analizo potrebe po tem poklicu in dobili rezultate, da se v gospodarstvu v regiji po tem profilu pojavlja potreba. Sedaj dela, ki so primerna za okoljsko izobraženi kader, opravljajo drugi, ki se za to področje priučijo.

Vse več okoljskih izobraževalnih programov

Okoljske vsebine se uvajajo že v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter v ostale programe nadaljnjega izobraževanja, specifični okoljski izobraževalni programi pa se izvajajo na srednjih šolah, višjih šolah in visokošolskih zavodih. Največ vpisanih v okoljske izobraževalne programe je v višjih šolah. Kaj kaže pregled izobraževalnih programov, ki jih glede na njihove vsebine in okoljski poudarek lahko uvrstimo v specifično okoljske? Izbor programov in podatki so pridobljeni na podlagi javno dostopnih dokumentov o stanju vpisanih za šolsko leto 2011/2012 (ter prejšnja študijska leta), ki jih vsako leto objavi Ministrstvo za šolstvo in šport (srednje in višje šole), dokumentov o vpisnih mestih, ki jih objavi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter na podlagi podatkov, ki jih objavijo univerze v Sloveniji.
Srednješolski okoljski programi: gospodar na podeželju (4 šole), kmetijsko-podjetniški tehnik (7 šol), naravovarstveni tehnik (6 šol) in okoljevarstveni tehnik (7 šol).
Višješolski okoljski programi: upravljanje podeželja in krajine (5 javnih ali koncesionarnih šol), varstvo okolja in komunala (10 šol: 4 javne in koncesionarne šole in 6 zasebnih šol), naravovarstvo (3 javne ali koncesionarne šole).
Visokošolski okoljski programi: geotehnologija in rudarstvo, biosistemsko inženirstvo, ekološko kmetijstvo, management v agroživilstvu in razvoj podeželja, varstvo okolja, ekotehnologija.
Univerzitetni okoljski programi: biotehnologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, vodarstvo in komunalno inženirstvo, kemijsko inženirstvo (smer ekološko inženirstvo), geotehnologija in rudarstvo, gospodarsko geoinženirstvo, tehniško varstvo okolja, biodiverziteta, okolje.
Magistrski okoljski programi (2. stopnja): biologija in ekologija z naravovarstvom, tehniško varstvo okolja, upravljanje trajnostnega razvoja, ekologija in biodiverziteta, gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, trajnostna raba lesa, ekonomika naravnih virov, strojništvo (smer okoljsko strojništvo).
Doktorski okoljski programi (3. stopnja): ekološke znanosti, tehniško varstvo okolja, varstvo okolja, ekonomika naravnih virov, les in biokompoziti, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine.
Visokošolskih zavodov, ki izvajajo visokošolske ali univerzitetne okoljske programe, je 11, tistih, ki izvajajo magistrske okoljske programe, je 6, doktorskih pa 17, vendar je več fakultet povezanih pri interdisciplinarnem študiju enega od okoljskih izobraževalnih programov, kot sta varstvo okolja in bioznanosti (ekonomika naravnih virov, les in biokompoziti, upravljanje gozdnih ekosistemov in varstvo naravne dediščine).
Tovrstno izobraženi kader ima glede na stopnjo izobrazbe možnosti zaposlovanja v institucijah, organizacijah in podjetjih, kjer je potrebno upoštevati vplive na okolje, ali v organizacijah, ki so posebej specializirane za dejavnosti s področja okolja. To so na primer komunalna podjetja, laboratoriji, okoljski inštituti, centri za ravnanje z odpadki, tovarne in proizvodnje, ki so zavezanci IPPC, inšpekcijske službe, v parkih oziroma na območju naravne dediščine oziroma zavarovanih območjih, v raziskovalnih institucijah idr.
V srednjih šolah je v šolskem letu 2011/2012 največji odstotek vpisanih v program okoljevarstveni tehnik, in sicer 35 odstotkov, za njim je naravovarstveni tehnik s 30 odstotkov, nato kmetijsko-podjetniški tehnik s 23 odstotkov in gospodar na podeželju z 12 odstotkov vpisanih med okoljskimi izobraževalnimi programi na vseh srednjih šolah. Skupno število dijakov in dijakinj, vpisanih v okoljske izobraževalne programe v letošnjem šolskem letu je 462. Prejšnje šolsko leto je bilo vpisanih 417 dijakov in dijakinj, še eno šolsko leto prej, 2009/2010, pa 381. Število vpisanih v okoljske izobraževalne programe na srednjih šolah torej iz leta v leto narašča. Vpis v program okoljevarstveni tehnik se je v šolskem letu 2010/2011 v primerjavi s šolskim letom 2009/2010 povečal, v letošnjem šolskem letu pa se je za malenkost zmanjšal. Vpis v program naravovarstveni tehnik pa se je iz leta v leto povečeval. Prav tako se je v letošnjem letu povečal vpis v program gospodar na podeželju, manjši upad v primerjavi s šolskim letom 2009/2010 pa je zabeležen v programu kmetijsko-podjetniški tehnik. Kljub manjšim izjemam lahko rečemo, da vpis v tovrstne programe postopno narašča – ni pa večjega pritiska, ki bi povzročil prevelik presežek, saj nobena izmed šol, ki razpisuje te programe, ni omejila vpisa. Predvsem v programu naravovarstveni tehnik, kjer je sicer ostalo prostih mest še za približno en oddelek 30 dijakinj in dijakov, in programu okoljevarstveni tehnik so oddelki polni, drugod je delež prostih mest malo večji. Razpoložljivih vpisnih mest je torej več, kot je povpraševanja oziroma zanimanja za vpis. Skupnih razpisanih mest v letošnjem šolskem letu je bilo 623, vpisanih na dan 15. september 2011 pa je 462.
Pri višješolskih okoljskih izobraževalnih programih je bilo po zadnjih podatkih za leto 2010/2011 največji delež (37 odstotkov) vpisanih v program upravljanje podeželja in krajine, kjer je poudarek na okolju prijaznih tehnologijah kmetovanja in alternativnih virih energije, na trženju in prodaji kmetijskih izdelkov in storitev idr. Za njim je vpis v program varstvo okolja in komunala s 35 odstotki, vpis v program naravovarstvo pa zavzema 28 odstotkov. Potrebno je upoštevati, da se je višješolski program naravovarstvo v šolskem letu 2010/2011 šele začel izvajati. Ta program tudi najmanj odstopa od deleža prostih vpisnih mest (32 preostalih prostih vpisnih mest). Skupno število razpisanih mest za te programe za šolsko leto 2010/2011 je bilo 1.243, vpisanih je bilo 897.
Za univerzitetne in visokošolske okoljske programe, ki smo jih navedli pred tem, je v letošnjem študijskem letu razpisanih skupaj 690 mest za redni in izredni študij skupaj. Na prvem in drugem roku je bilo podanih 551 prijav, sprejetih pa je bilo 475 prijavljenih. Največji vpis v okoljski izobraževalni program so v letošnjem študijskem letu zabeležili na Visoki šoli za varstvo okolja, kjer je na redni in izredni študij skupaj vpisanih 67 novih študentov. Po besedah dekanice doc. dr. Natalije Špeh interes za program varstvo okolja in ekotehnologija že vsa štiri leta (odkar se izvaja program) presega število razpoložljivih rednih vpisnih mest, kjer je omejitev običajno 50 novih mest. Le-ta so običajno zapolnjena že v prvem razpisnem roku. Drugače pa je pri izrednem študiju, saj trenutne družbeno-ekonomske razmere povzročajo krčenje sredstev tudi na izobraževalnem področju, izrednega študija pa si mnogi ne morejo privoščiti.˝

Graf 1: Število vpisanih v srednješolske okoljske izobraževalne programe po programih in letih

Graf 2: Število vpisanih v višješolske okoljske izobraževalne programe po programih in letih

Povezovanje teorije in prakse

Takoj za tem je program biotehnologije (50 razpisanih mest, 53 sprejetih), ki ga izvaja Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Polni so tudi oddelki v programih gozdarstvo in obnovljivi viri energije (40 razpisanih mest, 41 sprejetih), ekološko kmetijstvo (30 razpisanih mest, 30 sprejetih) in ekologija z naravovarstvom (40 razpisanih mest, 41 sprejetih).
Izobraževalni programi z okoljsko usmeritvijo se vedno bolj vpenjajo v izobraževalni sistem na vseh nivojih izobrazbe. Glede na to, da so ti programi dokaj novi, se pojavlja vprašanje, kako je s kadri, kompetentnostjo profesorjev za poučevanje predmetov, ki jih ti programi obsegajo. Ali so programi zasnovani tako, da omogočajo pridobitev kvalitetnih znanj in povezovanje z gospodarstvom, saj naj bi ravno potreba po kadrih iz okoljskih disciplin rodila potrebo po okoljskih izobraževalnih programih? Dekanica Visoke šole za varstvo okolja, doc. dr. Natalija Špeh, pravi, da so pri oblikovanju programa varstvo okolja in ekotehnologija sodelovali tako visokošolski učitelji in sodelavci kot tudi predstavniki širšega družbenega okolja (lokalnega, regionalnega in nacionalnega). Čeprav je kader profesorjev z znanji za poučevanje okoljskih vsebin, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave, okoljske tehnologije in drugi, v nacionalnem razponu okrnjen, pa njihov profesorski kader sestavljajo znanstveniki in strokovnjaki iz različnih podjetij, agencij, raziskovalnih institucij in zavodov. Znanstvena aktivnost učiteljev zagotavlja, da so v študij vključena vsa najnovejša znanstvena dognanja in ugotovitve s strokovnih področij, ki jih zajema njihov predmetnik. V juniju letos so na šoli dobili prve štiri diplomirane ekotehnologe, trije od teh že imajo zaposlitev. Njihovi študentje se z gospodarstvom srečajo že v času študija, ko morajo v podjetjih opraviti 600 ur praktičnega usposabljanja. Sodelovanje z gospodarskimi podjetji pa šoli omogoči povratne informacije tudi o poteku študijskega programa, tako da jim priporočila delodajalcev in mentorjev pomagajo pri dopolnitvah in nadgradnjah študijskega programa. Na šoli pričakujejo, da bodo v naslednjem študijskem letu razpisali tudi podiplomski študijski program, ki bo študentom omogočil izpopolnjevanje znanja in specializacijo iz okoljevarstvenih, ekotehnoloških in naravovarstvenih študijskih vsebin na magistrski stopnji. V sklopu tega imajo v načrtu razvoj lastnih laboratorijskih raziskovalnih zmogljivosti. »Za izpolnjevanje zahtevnih pogojev in predpisov na okoljevarstvenem področju varovanja okolja in narave v neposrednem delovnem okolju postaja vse bolj potrebna in pomembna specifična strokovna usposobljenost,« pravi doc. dr. Natalija Špeh. Ta kader se lahko zaposluje v podjetjih, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, v podjetjih, ki so zavezanci IPPC, v kmetijskih in gozdarskih podjetjih, na kmetijah, v institucijah, pooblaščenih za presojo vplivov na okolje, na zavarovanih območjih kot gozdni varuhi idr.
Poleg praktičnega usposabljanja, ki jih izvajajo srednje, višje in visoke šole oziroma fakultete, pa šole z gospodarstvom sodelujejo tudi tako, da organizirajo več strokovnih ekskurzij, oglede raznih obratov, zunanji strokovnjaki iz prakse svoje delo predstavijo dijakom na šoli, preverjajo zaposljivost študentov, pri svetovanju za nakup laboratorijskih instrumentov in opreme, pri raziskovalni dejavnosti, povezujejo pa se tudi z različnimi društvi pri izvajanju raznih, z okoljem povezanih delavnic.

Kaj pravijo razmere na trgu?

Podatki iz Zavoda za zaposlovanje Slovenije kažejo, da je bilo v letošnjem letu (od januarja do septembra) za navedene okoljske izobraževalne programe skupaj objavljenih 37 prostih delovnih mest, v letu 2010 jih je bilo 57, v letu 2009 pa samo 25. Letos se je pokazala največja potreba po komunalnem inženirju z višješolsko izobrazbo (14 prostih delovnih mest). Največ objavljenih prostih delovnih mest za ta poklic pa je bilo v letu 2008, 21. 10 delovnih mest je bilo objavljenih za univerzitetnega diplomiranega inženirja vodarstva in komunalnega inženirstva, nato za univerzitetnega diplomiranega ekologa (5) in za doktorja biotehnologije (3). Po eno prosto delovno mesto pa je bilo objavljeno za kmetijsko-podjetniškega tehnika, inženirja kmetijstva in krajine, inženirja varstva okolja in komunale, diplomiranega ekotehnologa in za doktorja varstva okolja.
Glede na dejavnost je bilo v letu 2010 največ povpraševanja po okoljskih profilih na področju strokovnih, znanstvenih in tehniških dejavnosti, skupaj 15. V tej dejavnosti največ po inženirju vodarstva in komunalnega inženirstva (6). Nato na področju gradbeništva, skupaj 11, kjer je bilo prav tako največ povpraševanja po inženirju vodarstva in komunalnega inženirstva (5). 7 prostih mest je bilo skupno objavljenih v predelovalnih dejavnostih, največ za doktorja biotehnologije (5), in na področju izobraževanja, največ univerzitetnih diplomiranih ekotehnologov (2). 6 prostih delovnih mest je bilo objavljenih v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja, največ komunalnih inženirjev (3), 4 v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, vsa za izobrazbo univerzitetni diplomirani ekolog, nato pa še po eno prosto delovno mesto v dejavnostih kot so oskrba z električno energijo (komunalni inženir), plinom in paro, promet in skladiščenje (kmetijsko-podjetniški tehnik), gostinstvo (kmetijsko-podjetniški tehnik), poslovanje z nepremičninami (komunalni inženir), s področja drugih poslovnih dejavnosti (komunalni inženir) ter s področja zdravstva in socialnega varstva (komunalni inženir).
V letu 2010 so se osebe z okoljsko izobrazbo največ zaposlovale na področju strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnosti (25), v predelovalnih dejavnostih (18) in na področju izobraževanja (17). Zaposlilo se je največ komunalnih inženirjev z višješolsko izobrazbo, 38. In sicer največ v dejavnostih gradbeništva (7), trgovine oziroma vzdrževanja in popravila motornih vozil (7) ter na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6). Zaposlovali pa so se še v predelovalnih dejavnostih, v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. Komunalnemu inženirju sledijo univerzitetni diplomirani ekologi z 21 na novo zaposlenimi v letu 2010. Največ se jih je zaposlilo na področju izobraževanja (9) ter v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (7). Ostali pa v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter v predelovalnih dejavnostih. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 19 kmetijsko-podjetniških tehnikov. In sicer največ v predelovalnih dejavnostih (7), nato pa še v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v dejavnosti gostinstva in trgovine, na področju oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. 16 delovnih mest so v letu 2010 zapolnili univerzitetni diplomirani inženirji vodarstva in komunalnega inženirstva, in sicer največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (5), nato pa še v dejavnostih gradbeništva, oskrbe z vodo in saniranja okolja, izobraževanja idr. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 8 doktorjev biotehnologije, največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (3), nato še v predelovalnih dejavnostih, v dejavnostih gradbeništva, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v dejavnostih trgovine. Zaposlenih je bilo tudi 7 univerzitetnih diplomiranih ekologov, in sicer v dejavnostih izobraževanja, strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih, v dejavnostih trgovine oziroma vzdrževanja in popravila motornih vozil ter v dejavnosti javne uprave oziroma obrambe oziroma socialnega varstva. Ostali profili med obravnavanimi z okoljsko izobrazbo, ki so bili v letu 2010 zaposleni (od 1 do 3 oseb) so še magister varstva okolja, gospodar na podeželju, inženir kmetijstva in krajine, univerzitetni diplomirani inženir okolja in doktor varstva okolja.
Povpraševanje po specifičnih okoljskih profilih oziroma po tako imenovanih »zelenih poklicih« bo po napovedih Zavoda za zaposlovanje naraščalo tudi pri njih. Mnogi tovrstni kadri pa svojo zaposlitev najdejo kar v podjetju ali drugi organizaciji, kjer so opravljali svoje praktično usposabljanje. Zato je dobro povezovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom eno ključnih za ugodne razmere zaposljivosti tega kadra na trgu.