V Sloveniji tehnološko izpopolnjena predelava – EOL 62-63

Katere glavne pomanjkljivosti ste morali odpraviti v obratu za predelavo nagrobnih sveč, da ste dobili dovoljenje za obratovanje?
Poleg vrste manjših pripomb smo morali urediti dokumentacijo in pridobiti spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na področju odpadnih ter industrijskih voda. Postopek je bil zelo zahteven, tako časovno kot tudi finančno. S pridobljenim uporabnim dovoljenjem smo zdaj edini predelovalec v Evropi, morda tudi širše, če je merilo delež izhodnih materialov.

Kakšne poslovne in ekonomske posledice za podjetje je imelo večmesečno zaprtje obrata?
Posledice so večplastne: lokalno poslabšanje poslovnega ugleda, slabša kratkoročna likvidnost, neposredna izguba zaradi fiksnih stroškov in izpada prihodkov. Ne glede na to lahko gledamo v prihodnost optimistično, cela zgodba je imela tudi pozitivne učinke. Končno je postalo jasno, da lahko trenutno skladno z veljavno uredbo predeluje odpadne nagrobne sveče le Plastkom in da gre pri vseh ostalih potencialnih »predelovalcih« za bistvena odstopanja od uredbe ali celo za šušmarjenje na črno. Zato ne čudi odločitev, sprejeta na ARSO, da v bodoče ne bodo več potrjevali shem ali sprememb shem, ki ne vključujejo predelovalca z uporabnim dovoljenjem.

Že pri odpiranju obrata ste opozorili, da bo ozko grlo procesa v sortiranju odpadnih nagrobnih sveč, ker še niste postavili načrtovane polavtomatske sortirnice. Kako je zdaj?
Trenutno je to še vedno potencialno ozko grlo, ki pa se lahko pojavi šele pri zelo velikih količinah vhodnih materialov, npr. v primeru, da začne Plastkom s predelavo vseh odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Celotno zgodbo trenutno rešujemo z okrepljenim ročnim sortiranjem.

Na kakšne količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč računate do konca leta in kakšne bodo predvidene količine izhodnih materialov? Komu jih boste ponudili?
Glede na pogovore, ki tečejo z obema shemama in na naše trenutne kapacitete vmesnega skladiščenja ter predelave, prevzete količine do konca letošnjega leta predvidoma ne bodo presegle 1.500 ton, računamo pa na prevzem količin vsaj 1.000 ton. Naša predelava je že precej izpopolnjena, tako da delež izhodnih materialov, recikliranih in ponovno uporabnih surovin, glede na vhod, že presega 90 odstotkov. Seveda na to pozitivno vplivata tudi večja osveščenost ljudi in boljše zbiranje pri komunalah. Naši kupci prihajajo iz industrije, kjer te surovine uporabljajo za različne namene. Glede na sam začetek smo do danes bistveno izboljšali kvaliteto PVC in čistočo parafina, tako da sta sedaj že neposredno uporabna v industriji. Za doseganje splošnejše uporabnosti načrtujemo še dodatno plemenitenje teh materialov, gre za granulacijo PVC in čiščenje parafina do izhodiščne kvalitete (tehnologija je že znana), preden jih ponudimo na prostem trgu.

Kakšno stopnjo reciklaže lahko zagotovite v obratu in koliko nečistoč boste morali kljub temu odložiti na odlagališče?
Predvidevamo, da bomo odlagali približno 5 odstotkov nečistoč glede na bruto prevzete količine. Pričakovana razlika okrog 5 odstotkov gre na račun elektronike, baterij in tekočih nečistoč (sneg, voda), kar se rešuje s sistemom predhodnega čiščenja, pred izstopom v centralno čistilno napravo ter z ločenim zbiranjem in oddajo v nadaljnjo predelavo.

Kako je z reciklažo elektronskih nagrobnih sveč?
Elektronske nagrobne sveče se pri nas izsortirajo in razstavljajo. Elektronski moduli in baterije gredo naprej k verificiranim predelovalcem.

V Sloveniji je ARSO potrdil dva skupna načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami – INTERSEROH in PRONS. Kako sodelujete s shemama?
Trenutno smo v postopku dogovarjanja z obema shemama za novo predelovalno pogodbo, po ceni, ki bo omogočala normalno poslovanje Plastkoma. V veljavni shemi Interseroha smo še vedno edini predelovalec, v shemo Pronsa bi morali ponovno vstopiti, če dosežemo dogovor. V začetku, januarja 2010, smo že bili predelovalec v obeh shemah, to pričakujemo tudi v perspektivi. Gre za vprašanje rentabilnosti in cene predelave, ki je lahko boljša oz. nižja le ob večjih vhodnih količinah odpadnih nagrobnih sveč.

Odpadne nagrobne sveče so ekološki in tehnološki izziv. Zakaj?
Predvsem zato, ker so sestavljene iz vrste materialov, ki se v naravi ne razgradijo, nekontrolirani in v večjih količinah pa lahko negativno vplivajo na okolico (parafin in primesi, tj. barvila na kovinski osnovi), kolikor zaidejo v podtalnico. Ker se je Slovenija prva v EU lotila tega problema celovito, imamo sedaj prednost v razvitem sistemu predelave in novem znanju. Ne smemo pozabiti, da se pri gorenju PVC sprošča zelo strupen klor. Ob tem ima večina sveč v Sloveniji prav tako ohišje. Do lanskega leta so bile odpadne nagrobne sveče samo nekoristen odpadek, v obsegu približno 30.000 m3 letno, ki se ga je odlagalo po celi Sloveniji.

Pravite, da se je Slovenija v EU prva celovito lotila problema predelave sveč?
Želim opozoriti, da se naše predelave ne sme mešati z vmesno rešitvijo, ki je bila v uporabi še v letu 2010. Gre za baliranje, stiskanje odpadnih nagrobnih sveč ter segrevanje teh »paketov«. S tem se sicer izloči večji del še uporabnega parafina, vendar pa je v takem postopku stopnja recikliranja le okoli 30 odstotkov, vse ostalo (70 odstotkov) pa je neuporaben odpadek, neprimeren za nadaljnjo komercialno reciklažo, ker bi bil postopek predrag. Naš skupni dolgoročni cilj mora biti, da vse odpadke recikliramo v čim večjem deležu, od države in EU pa pričakujemo, da bosta tak cilj podpirali.

EKO nagrobne sveče kar tako

Uroš Černuta, INTERSEROH, d. o. o.
Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč (ONS) je minilo že skoraj leto in pol. Lahko rečemo, da je večina obiskovalcev pokopališč dobro osveščenih ter ONS odlaga ločeno od ostalih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, vendar bi bilo težko izpostaviti prebivalce posamezne regije ali občine, ki bi bili lahko vzor ostalim.
Ključni dejavnik, ki vpliva na kakovost ločenega zbiranje in oddajanja ONS zbiralcem, je kvaliteta storitev izvajalcev javne službe (komunalnih podjetij). Od njih je odvisno, ali je na pokopališčih nameščenih zadosti ustreznih zabojnikov. Tudi najbolj osveščeni obiskovalci pokopališč ne morejo ločevati ONS od embalaže, bioloških in mešanih komunalnih odpadkov, če ni na voljo ustrezne infrastrukture. Način zbiranja in manipuliranja z ONS vplivata na to, v kakšnem stanju so sveče dostavljene v predelovalni obrat. Med primeri dobre prakse je v ospredju občina Gorenja vas – Poljane, saj so odpadne sveče, ki jih oddajo zbiralcu, brez nečistoč, neonesnažene, predvsem pa niso zdrobljene.
Pri predelavi ONS se vse preveč omenja kapacitete predelovalnih linij, pozablja pa se na kvaliteto izhodnih recikliranih materialov. Posamezne vrste plastike in parafin morajo biti po opravljeni predelavi neposredno uporabni za proizvodnjo novih izdelkov. V nasprotnem primeru ima material še vedno status odpadka, njegov kupec pa mora za njegovo predelavo/uporabo posedovati okoljevarstveno dovoljenje. Tudi pogoji prevoza se razlikujejo glede na to, ali je material odpadek ali sekundarna surovina. Predelovalec mora v skladu s predpisi Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za vse reciklirane materiale, ki so namenjeni prodaji, v sodelovanju z akreditiranimi institucijami izdelati tehnične in varnostne listine. Navedena dokumentacija tudi dokazuje, da je predelovalec resnično opravil predelavo na način, kot to predpisuje evropska zakonodaja. Pred izdajo okoljevarstvenih dovoljenj bi morala biti na to pozorna tudi Agencija RS za okolje.
Na trgovskih policah brez kakršnekoli utemeljene razlage vse več nagrobnih sveč nosi oznako »EKO«. Agresivni marketing izrablja okoljsko osveščenost potrošnikov za povečevanje prodaje. Med pokazatelji trajne ekološke naravnanosti proizvajalcev bi lahko bil delež recikliranih materialov v novih svečah. S tem bi slovenske svečarje spodbujali k nakupu recikliranega parafina in plastike (npr. za izdelavo pokrovčkov elektronskih nagrobnih sveč), predelovalce ONS pa k stalnim izboljšavam kvalitete izhodnih materialov. To je tudi eden izmed načinov obveščanja obiskovalcev pokopališč, da s pravilnim ločevanjem tudi sami prispevajo k zmanjšanju količine odloženih odpadkov in uporabi recikliranih materialov.

Surovine iz sveč je mogoče v celoti vrniti v izdelke

Janez Navodnik, Navodnik, d.o.o.
PVC je za trajno uporabo v gradbeništvu idealen material. Ne gori, duši gorenje drugih materialov, je desetletja nespremenjen na soncu, pa še najcenejši. Zaradi teh lastnosti pa je prava pokora za embalažo in odpadke. Zato smo se predelovalci plastike že pred tremi leti dogovorili z MOP-om za odlog uredbe, ki bi z zelo visoko takso čez noč zaprla nekaj obratov. Obljubili smo hitro nadomeščanje embalaže iz PVC z embalažo PET, ki smo jo v celoti izpolnili. Za odpadne nagrobne sveče, kjer požarno varnega nadomestnega materiala za razumno ceno ni, pa smo obljubili 100 % reciklažo. Seveda, če MOP z uredbo zagotovi zbiranje. MOP je to hitro uresničil. Kmalu smo ugotovili, da tehnologije za reciklažo sveč v svetu še ni, zato smo se lotili lastnega razvoja. Naloga je padla na podjetje Navodnik d.o.o., inženiring, specializiran za plastiko, ki je hkrati vodil tudi GIZ Grozd plasttehnika in Sekcijo plastičarjev. Naloga je bila težja, kot smo pričakovali. Da bi bilo materiale iz mešanice pogosto razbitih sveč možno ponovno vgraditi, jih je potrebno skrbno ločiti, očistiti in izboljšati z dodatki. V laboratorijskem merilu je to uspelo, zato smo pristopili k izdelavi opreme in ponudili tudi nosilca sheme.
Sprva složna skupina svečarjev in proizvajalcev embalaže je nato razpadla na dve konkurenčni skupini, nastali sta dve shemi, vsaka je ponudila svojega predelovalca. Navodnik d.o.o. je ponudil sodelovanje obema shemama, vendar neuspešno. Ko so videli, da je tehnologija razvita, niso pa videli tehnoloških težav, je recikliranje sveč, ki je bil prej zoprn problem vseh, čez noč postal poslovna priložnost. Razvoj linije se je pri nas tako končal s tehnološko uspešno pilotno linijo. Medtem se je predelava pri obeh shemah ustavila in na pobudo ene od shem smo nadaljevali z razvojem do testne reciklaže in končnih izdelkov. Reciklaža je težavnejša od večine drugih. Parafin se spreminja od tekočega, pacastega do zelo trdega v nekaj urah, z bagri zdrobljen skupaj s steklom in elektroniko je hud izziv za transport, ločevanje, čiščenje. Avtomatizacija je ne le ekonomska, pač pa tudi tehnološka zahteva. Poenostavitve nimajo prihodnosti.
Slovenci smo še vedno edini v svetu, ki znamo reciklirati sveče. Nesposobnost sodelovanja pa nas utegne tudi tu ustaviti. Škoda!