V ospredju deponijski plin in goriva iz trdnih odpadkov – EOL 62-63

Nekateri okoljski problemi, ki so bili strokovno predstavljeni: možnosti izkoriščanja deponijskega plina na odlagališčih nenevarnih odpadkov, priprava alternativnih goriv iz odpadkov, termična reciklaža odpadne mineralne volne, tehnologija čiščenja industrijske odpadne vode pri proizvodnji titanovega dioksida, trajnostni koncept ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ajdovščina, EU projekt Tailsafe, način določevanj količine odpadkov, odloženih na površinskem odlagališču gudrona v rafineriji v Bosanskem Brodu in izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške.

Glede možnosti izkoriščanja deponijskega plina je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji trenutno poteka energetska izraba deponijskega plina na štirih odlagališčih nenevarnih odpadkov, in sicer so to Barje, Pobrežje, Bukovžlak in Tenetiše. Skupna nazivna električna moč vseh agregatov za izkoriščanje deponijskega plina znaša 5.465 kWe. Praksa pri energetski izrabi deponijskega plina na obstoječih odlagališčih kaže veliko možnost izkoriščanja deponijskega plina tudi na manjših odlagališčih (z do 20.000 m3 letno odloženih komunalnih odpadkov). Ker imamo takšnih odlagališč nenevarnih odpadkov v Sloveniji kar nekaj (okoli 60), le-ta lahko predstavljajo tudi potencialno možnost za povečanje deleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije (OVE). Ta potencial bi bilo smiselno umestiti tudi v nov Nacionalni energetski program (NEP), ki je trenutno v obravnavi. To je danes še posebej pomembno zaradi obveze Slovenije, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto rabi končne energije znašal najmanj 25 odstotkov. Delež OVE za leto 2008 je v skupni porabi energije znašal okoli 8 odstotkov (predvidenih 10 odstotkov).

Navkljub nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij in civilnih iniciativ glede uporabe trdnih goriv iz odpadkov v obeh domačih cementarnah sta kar dva prispevka (domači in tuji) obravnavala tematsko področje priprave goriv iz trdnih odpadkov, kar kaže na velik potencial uporabe takšnih goriv. Iz obeh predstavitev je bilo mogoče zaključiti, da so trdna goriva iz odpadkov kot alternativni viri energije postala tako v svetu kot tudi doma pomemben faktor pri dopolnjevanju strategije ravnanja z odpadki in s tem v smislu politike trajnostnega razvoja pomembno prispevajo k zmanjšanju porabe domačih primarnih (neobnovljivih) energetskih virov v cementarnah, toplarnah in termoelektrarnah.

Predstavljen je bil tudi dober primer okoljsko celovitega in ekonomičnega obvladovanja ravnanja s komunalnimi odpadki na lokalnem nivoju občine Ajdovščina. Tehnološke posebnosti primera temeljijo na ločenem zbiranju treh vrst komunalnih odpadkov, obdelavi suhih frakcij komunalnih odpadkov, obdelavi ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov z možnostjo nadgradnje z bioplinarno in obdelavo inertnih mineralnih odpadkov. Ajdovski primer je zelo primeren za implementacijo v deželah v razvoju. Predmetni pristop predpostavlja, da je lokalna skupnost sposobna izbrati primerno lokacijo za odlagališče, predvsem s hidrogeološkega vidika. Sledi zaposlitev ustreznih strokovnih kadrov, predanih ideji trajnostnega razvoja. Na tej osnovi je sledila izbira ustrezne inovativne in ekonomsko učinkovite tehnologije ravnanja z odpadki.

Predstavljen je bil primer nemške dobre prakse izboljšanja izkoriščanja deponijskega plina iz starih odlagališč odpadkov z uporabo sistema DEPO+ in primera domače dobre prakse glede termične reciklaže odpadne mineralne volne in reciklaže odpadne vode pri proizvodnji titanovega oksida.

Sistem DEPO+ omogoča vračanje zraka v zgornje plasti odlagališča, kar aktivira organske odpadke v starem odlagališču ter posledično prirastek vlažnosti in temperature tudi v nižje ležečih plasteh odlagališča.

Zaradi spremenjenih pogojev prične količina deponijskega plina v odlagališču ponovno naraščati. Sistem DEPO+ je bil uspešno preizkušen na štirih lokacijah starih odlagališč v mestu Bochum in Hamburg.

Podjetje URSA Slovenija je razvoj termičnega reciklažnega postopka MPO za odpadno, s polimerom oplaščeno stekleno volno iz proizvodnje in montaže toplotno-izolacijskih materialov pričelo zaradi okoljsko-zakonodajnih zahtev (potencialna prepoved odlaganja) in zanimivega statusa sekundarne surovine. Z okoljskega vidika predstavlja termična reciklaža ločeno zbrane frakcije gradbenih odpadkov razbremenitev za odlagališča odpadkov, nižjo porabo energije za taljenje stekla v primerjavi z osnovnimi surovinami in nižje izgorevalne ter procesne emisije CO2.

V okviru dobre domače prakse je bila predstavljena možnost reciklaže odpadne vode pri proizvodnji titanovega oksida v podjetju Cinkarna Celje. Pridobljeni rezultati raziskave z vidika varovanja okolja so spodbudni in pomenijo doprinos k postopnemu razbremenjevanju okolja zaradi zmanjšanja obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in z ekonomskega vidika podjetja k podaljšanju obratovalne dobe zunanjih deponij.

V številnih razpravah se je izkazalo, da je področje gospodarjenja z odpadki izjemno kompleksno, hkrati pa se ugotavlja na številnih področjih razkorak med predpisanimi zahtevami in možnostmi njihovega izvajanja v praksi.
Če želite o 12. strokovnem posvetovanju z mednarodno udeležbo Gospodarjenje z odpadki – GzO ’11 izvedeti še kaj več, vas vabimo, da obiščete spletno stran GzO ’11 (http://www.srdit.si/gzo11).