Vprašujejo učenci OŠ Sostro pod vodstvom profesorice Dominike Mesojedec.
Letos smo obeležili 25 let od največje jedrske katastrofe v Černobilu, mediji pa so poročali o nesreči po uničujočem potresu in cunamiju v nuklearni elektrarni Fukušima 1 na Japonskem. Nuklearno elektrarno imamo tudi v Sloveniji, zato se nam porajajo nekatera vprašanja. Ali je Nuklearni elektrarni Krško že kdaj pretila nevarnost, da bi prišlo do nesreče? Kakšne posledice bi doživela Slovenija, če bi do nje prišlo? Kaj bi se zgodilo s prebivalci, živalmi in rastlinami? Ali delavci v njej pogosteje zbolevajo za določenimi boleznimi in katerimi? Kam in kako odlagamo jedrske odpadke v Sloveniji ter koliko jih vsako leto nastane?
Odgovarja mag. Matjaž Koželj, Institut Jožef Stefan
V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) do sedaj ni bilo dogodka, zaradi katerega bi elektrarni grozila nesreča. Moramo pa se zavedati, da se tudi v NEK občasno zgodi na primer odpoved kakšne manjše ali večje (pomembnejše) opreme ali okvara na prenosnem omrežju (daljnovodih), ki zahteva ukrepanje operaterjev in celo ustavitev elektrarne. Takšni dogodki bi lahko ob nepravilnem ukrepanju »prerasli« v večje, izredne dogodke oz. nesrečo. Zaradi tega morajo operaterji skozi zahtevno šolanje, pri delu pa se ravnajo po preverjenih postopkih, ki se nanašajo tudi na ukrepanje v primeru omenjenih odpovedi in okvar, podobno kot piloti vadijo postopke (normalne in tiste ob vseh možnih težavah) na simulatorju. Vsako leto se morajo še dodatno šolati in vaditi na simulatorju vsaj mesec dni, pred posebnimi načrtovanimi nalogami (npr. zagonom elektrarne) pa še dodatno osvežiti znanje. Tudi vzdrževalci opreme se morajo ravnati po predpisanih in preverjenih postopkih, posebej se šolajo, osvežujejo znanje ter se dodatno pripravljajo za nevsakdanje posege. S tem si prizadevajo, da se izognejo napakam pri delu in da v primeru okvar preprečijo nastanek dodatne škode ter poskrbijo, da je elektrarna varna za delavce in okoliško prebivalstvo. Analize dozdajšnjih nesreč so namreč pokazale, da so bili za skoraj vse nesreče krivi ljudje (upravljavci oz. operaterji), njihov neprimeren odziv v primeru okvar ali odpovedi opreme oz. sistemov. Takšen primer je bila tudi nesreča v Černobilu. Če pa bi kljub vsemu do nesreče prišlo, je za ukrepanje pripravljen poseben načrt. Na osnovi informacij o stanju v elektrarni in predvidenega (in možnega) nevarnega razvoja dogodkov bi preventivno evakuirali prebivalstvo na razdalji do 3 km od NEK, po potrebi pa tudi nekatere skupnosti na razdalji do 10 km. Gre za ukrepe, s katerimi bi preprečili večjo izpostavljenost prebivalstva sevanju oz. kontaminaciji. Posebna neposredna nevarnost na večjih razdaljah ni verjetna. Po nesreči bi poskrbeli za preverjanje kontaminacije vode, zemlje, poljščin, krme, pozneje pa tudi hrane, pridelane po nesreči. V Sloveniji smo dobro pripravljeni za primer možne nesreče in vpliv (izpostavljenost sevanju in kontaminaciji) na prebivalstvo bi bil minimalen.
Radioaktivni odpadki nastajajo v NEK, v raznih medicinskih in raziskovalnih ustanovah in v industriji (stari viri). Količina je majhna. V NEK nastane letno okrog 160 sodov (200 l) nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in nekaj manj kot 40 rabljenih gorivnih elementov, ki jih štejemo med visoko radioaktivne odpadke. Vsi radioaktivni odpadki, ki so nastali v Nuklearni elektrarni Krško, so še vedno v skladišču NEK. Ostali radioaktivni odpadki se zbirajo v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, kjer so lansko leto prevzeli 6,3 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
