Dovolj prostora za vse dobre energetske projekte – EOL 61

Z nekoliko cinizma bi lahko rekli, da ima sedanja gospodarska kriza vsaj en pozitivni učinek, namreč v zmanjšani energetski porabi … Bi lahko ta postala dolgoročna?
Drži, a žal to zmanjšanje ne izvira iz večje ozaveščenosti. Zato verjetno tudi ne bo imelo trajnega učinka. Zanj bomo morali narediti bistveno več.

Naš NEP je najprej predstavila zelena knjiga. Bi to lahko razumeli tudi kot napoved zelene vsebine NEP?
Ne, gre le za običajni vrstni red pri evropskih strateških dokumentih. Zelena knjiga je še izrazito posvetovalni dokument, ki je pogosto oblikovan v obliki vprašanj. Z njim se želijo pridobiti stališča različnih deležnikov. Zeleni navadno sledi bela knjiga, ki že predstavlja strategijo, potem šele pride konkretni programski dokument. Pri pripravi NEP smo belo knjigo nekako preskočili, zato zdaj poslušamo, da bi najprej potrebovali kratko predstavitev energetske strategije. Takšno, na kakšnih desetih straneh in šele nato obširen programski dokument. Sama menim, da programski dokument vsebuje oboje – strategijo na nekaj deset straneh in obširno predstavitev, ki vključuje podrobno predstavitev nalog državne uprave in porabo javnih sredstev, podrobno pa opredeljuje tudi prednostne projekte umeščanja v prostor.

Katere ključne strokovne ocene so vam narekovale pripravo petih scenarijev NEP?
Scenariji so namenjeni podpori odločanju in so zato oblikovani glede na energetske izbire, ki jih imamo v Sloveniji. Vodilo pri oblikovanju scenarijev so že zastavljeni cilji energetske politike na osnovi veljavnega energetskega zakona, sprejetih mednarodnih obveznosti države in drugih sprejetih političnih odločitev (na primer strategije prostorskega razvoja Slovenije) ter energetskih potencialov v državi. Analiziranih je bilo bistveno več scenarijev, vendar so v javnosti izpostavljena zlasti vprašanja novih velikih elektrarn. Na izbiro imamo tudi, kako intenzivno bomo spodbujali projekte učinkovite rabe energije, ki so praviloma donosni.
Za proizvodnjo električne energije v velikih elektrarnah je bilo ocenjenih pet scenarijev, pri njihovem oblikovanju pa smo bili osredotočeni na glavne dileme prehoda v nizko ogljično družbo, ki je v današnji energetiki največji izziv in generator razvoja. V vseh scenarijih ohranjamo avtonomen elektroenergetski sistem, a hkrati mednarodno povezan. Skladno z energetskim zakonom smo že pri zasnovi vseh scenarijev upoštevali načrtno diverzifikacijo virov pri proizvodnji električne energije.

Kateri element je bil za stroko v ospredju?
V vseh obravnavanih scenarijih NEP je predvideno izkoriščanje okoljsko sprejemljivega hidropotenciala v čim večji meri, kar je tudi skladno s sprejetimi usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Vsi scenariji upoštevajo tudi velik prodor soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom v sistemih daljinskega ogrevanja in v drugih sektorjih ter razvoj razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. V vseh scenarijih je predvideno tudi nadaljnje izkoriščanje jedrske energije s podaljšanjem življenjske dobe zaradi ekonomskih razlogov, saj je jedrska energija iz že amortizirane elektrarne zelo konkurenčna.
V začetni fazi priprav na NEP je bila to analiza prihodnosti. Ker pa se v taki analizi praviloma ne preverja ponovno projektov v izvajanju in že podpisanih pogodb – verjetno pa bi bila lahko ta investicija manjša, vsaj glede na trenutne razmere –, so vsi trije prvotni scenariji razvoja proizvodnje električne energije vključevali projekt TEŠ6. Ob tem izhodišču smo proučili tri možne scenarije: osnovni scenarij brez dodatnega povečanja zmogljivosti do leta 2030, jedrski scenarij, ki bi omogočil dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji z izgradnjo nove jedrske elektrarne, ter plinski scenarij z izgradnjo dveh večjih plinskih elektrarn.
Kasneje smo morali zaradi dilem javnosti in vlade v zvezi s projektom TEŠ6 proučiti še dva dodatna scenarija razvoja proizvodnje električne energije, ki predpostavljata, da bo investicija v TEŠ6 prekinjena in da se bo prenehalo izkoriščanje premogovnika Velenje okrog leta 2030. Vprašanje izbire pridobivanja novih velikih elektrarn se tako reducira na pet scenarijev: samo TEŠ6, JEK2 in plinske elektrarne, samo plinske elektrarne, TEŠ6 in plinske elektrarne ali pa TEŠ6 in JEK2.

Koliko je v teh scenarijih in tudi sicer v energetski strategiji kompromisov? Čemu služijo? Je pri pripravi NEP zmagala stroka ali politika?
V energetiki brez kompromisov ne gre. Gre za vprašanje, koliko je tak kompromis zdrav. V veliki meri je odvisno od tega, kako znamo uskladiti razvojne cilje, ti so namreč pogosto nasprotujoči. Glede razmerja med stroko in politiko mislim,da imata obe enako pomemben delež. Vsaka ima svojo vlogo vendar ima politika večje pristojnosti pri uveljavljanju energetskih strateških dogovorov. Zato bi bil za pričakovano dinamično javno razpravo v jeseni bistveno boljši obet stabilno politično vodstvo. Smo pa začeli NEP pripravljati že ob koncu mandata prejšnje vlade.

V kolikšni meri na naše energetsko strateško načrtovanje vpliva slovenski vstop v EU?
Slovenija je imela že pred vstopom v EU v svoji energetski politiki okoljske cilje – vsaj deklarativno – na zelo visokem mestu. Vprašanje pa je, v kolikšni meri jih je ali jih ni izvajala. Odkar smo v EU, se o nekateri ciljih odločamo v okviru evropskih zahtev in se moramo sprijazniti z njimi, potem ko smo jih sprejeli. Med najbolj zahtevnimi cilji je 25-odsotni delež obnovljivih virov energije. Skoraj celotna veriga hidroelektrarn na srednji Savi bo prispevala manj kot dve odstotni točki k tem petindvajsetim odstotkom …

Ali je razprava o NEP hkrati že razprava o novi razvojni paradigmi Slovenije, ki mora upoštevati – zlasti pri potratni rabi energije – načelo trajnostne proizvodnje in potrošnje?
Potrebna bo veliko širša razprava o novi razvojni paradigmi in trajnostni proizvodnji in potrošnji – o trajnostni rabi vseh virov in razvoju energetskih tehnologij. V okviru te razprave bi se bilo potrebno izprašati o pomanjkljivostih trga kot mehanizma pri dolgoročnem vrednotenju in vrednotenju tveganj, ker favorizira velike igralce in vzpostavlja diktat »ekonomije obsega«, in kako te pomanjkljivosti odpraviti.
NEP sicer daje osnove za pospešen razvoj trajnostne energetske paradigme, predlaga intenzivno spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, v določenih elementih predlaga tudi ukrepe za spodbujanje trajnostne potrošnje v širšem smislu – na primer elemente zelene davčne reforme, spodbujanje nizkooenergetske gradnje ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi. Vendar pa se bo vzporedno, tudi zaradi vključenosti v enoten energetski trg, razvoj proizvodnje v velikih enotah do neke mere podrejal »ekonomiji obsega«, saj imajo manjše enote z nižjimi izkoristki in višjimi specifičnim stroški za investicije manjše možnosti preživetja na odprtem trgu.

Med energetskimi viri, kjer lahko Slovenija izkoristi konkurenčno prednost, sta največkrat omenjana biomasa in vode. Zakaj, po vaši oceni, oba energetska vira nista dovolj izkoriščena in kaj bi morala storiti stroka ter zagotoviti država v okviru NEP, da bi bilo drugače?
Biomasa in vodna energija sta danes najbolj zastopana vira v naši energetski bilanci. Instalirana moč hidroelektrarn se je od leta 2000 povečala za četrtino, od sprejema veljavnega Nacionalnega energetskega programa leta 2004 pa za deset odstotkov. V tem obdobju se je znatno povečala tudi raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja (za 50 odstotkov od leta 2004) in za proizvodnjo električne energije. Odprti so razpisi za spodbujanje izkoriščanja lesne biomase v gospodinjstvih, ki omogoča nakupe sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso in za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja. Prenovljena je bila tudi shema podpor v naložbe za soproizvodnjo toplote in električne energije. Ocenjujemo, da je gospodarska kriza ključen razlog za zadržanost investitorjev. Z doseženim nikakor ne moremo biti nezadovoljni. Vendar pa je še prostor za nadaljnji razvoj. Dober glas o zglednih projektih lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja in v industriji bi zagotovo pomagal, da bi se odločili še drugi.
NEP pa predvideva še ukrepe za spodbujanje razvoja trga, lokalnih verig oskrbe z lesno biomaso ter logističnih centrov za lesno biomaso vključno s sistemom za zagotavljanje goriva.

Mnogim Slovencem se zdi, da je na naših rekah že preveč hidroelektrarn. Drugi se jezijo, ker še ni načrtovanih novih o objektov. S katerimi ukrepi bi lahko preprečili zamude pri gradnji hidroelektrarn?
Dileme okrog novih hidroelektrarn je potrebno rešiti v okviru prostorskega načrtovanja. Vsekakor so pri tem mogoči mehkejši in trši projekti. Za Muro je določeno, da pride gradnja energetskih projektov v poštev samo, če bo služila reševanju okoljskih problemov. Sava je drugačna zgodba. Razlogov za zamude pri pripravi koncesijske pogodbe za Srednjo Savo ne poznam. Drugje pa gre za vprašanja postopkov umeščanja v prostor, ki so potrebni in so po svoji naravi dolgotrajni. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno odpraviti vse nepotrebne zamude. Nujno bi bilo, da učinkovito rabo virov in razvoj ter prodor zelenih energetskih tehnologij vsi vladni resorji prepoznajo kot prednostno razvojno področje Slovenije in zagotovijo ustrezno kakovost delovanja države na tem področju z ustreznimi organizacijskimi in drugimi potrebnimi ukrepi. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije bi lahko postali vzorčni primer medresorskega sodelovanja. Samo znotraj energetske politike ukrepov, ki so medresorske narave, ni mogoče zagotoviti.

Kot je znano, stroka ni enotna v ocenah o ekonomski in okoljski primernosti ali učinkovitosti obnovljivih virov energije – poleg biogoriv so to tudi vetrne in sončne elektrarne. Kako ste ta mnenja in predsodke upoštevali pri pripravi energetske strategije?
Sončne elektrarne so tehnologija prihodnosti. Danes so cene te proizvodnje električne energije še relativno visoke, vendar se zelo hitro zmanjšujejo. Sončne elektrarne se zaenkrat spodbujajo v omejenem obsegu, da ne bi s podporami preveč bremenili porabnikov električne energije. Že v sam mehanizem spodbujanja je vgrajeno vsakoletno zmanjšanje podpore za sedem odstotkov. Večje uveljavljanje te tehnologije pričakujemo, ko se bodo cene približale tržnim.
Biogoriva so problematična zaradi konflikta s prehransko varnostjo. Pridelavi prehrane je potrebno zagotoviti prednosti pred pridelavo v energetske namene. Vzporedno z NEP poteka javna obravnava strategije uporabe biomase iz kmetijstva in gozdarstva, ki postavlja načela za to področje.
Pri pripravi NEP smo se zavedali vseh dozdajšnjih težav z vetrnimi elektrarnami oziroma z varstvom narave, zato smo ubrali popolnoma nasprotno pot , kot so jo ob začetkih priprav na izkoriščanje vetrne energije v Sloveniji leta 1999, ko so začeli z meritvami vetra na nekaj lokacijah na Primorskem brez kakršnihkoli prostorskih izhodišč. V osnutku NEP so predlagane lokacije, ki so s stališča varstva narave in drugih prostorskih vidikov najbolj sprejemljive, imajo pa tudi zadostni potencial vetra. Pri oceni slednjega smo se zanašali na razpoložljive modelske ocene, meritve na teh lokacijah pa še niso bile opravljene, kar je seveda predpogoj za vsako resno investicijo. Zaradi takega pristopa smo deležni tudi kritik, zlasti s strani potencialnih investitorjev. Lokacije so bile doslej ocenjene na osnovi celovitih vplivov na okolje, potrebni bodo omilitveni ukrepi. A šele po nekaj uspešnih projektih se bo smiselno vprašati, pod kakšnimi pogoji bi kazalo graditi vetrne elektrarne tudi na bolj varovanih območjih. V Evropi obstaja uspešna praksa umeščanja vetrnih elektrarn tudi znotraj območij Nature 2000.

Koliko novih delovnih mest bi nam predvidoma dal intenzivnejši razvoj obnovljivih virov v Sloveniji, kot ga napoveduje NEP?
Samo z investicijami v obnovljive vire energije in njihovim obratovanjem bi lahko do leta 2020 ustvarili 1750 dodatnih delovnih mest v desetletnem obdobju. Všteta so samo neposredna delovna mesta. Še večji pa so pričakovani zaposlitveni učinki na področju učinkovite rabe energije.

Kakšno vlogo imajo v NEP zelene tehnologije? Kako na to vpliva omenjeno dejstvo, da NEP v treh od petih scenarijev predvideva izgradnjo šestega bloka šoštanjske termoeletrarne, v dveh pa možnost izgradnje druge jedrske elektrarne? Okoljevarstveniki bi si gotovo želeli drugačno strategijo …
Okoljevarstveniki imajo seveda prav, a morajo razumeti, da bo že čez 20 ali 30 let mogoče marsikaj, česar danes še n moremo umestiti niti v dolgoročno strategijo, ker za to še nimamo strokovnih osnov. Bo pa zato lahko v naslednjem NEP saj je predlog NEP je dobra osnova za dolgoročno bolj ambiciozne okoljske cilje. Tudi v tem predlogu NEP je predvideno intenzivno spodbujanje učinkovite rabe energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Potrebujemo oboje, klasične vire in trajnostni razvoj v energetiki. Za vse dobre projekte je prostor, če se tako odločimo.