Slovenija potrebuje energetsko mešanico – EOL 61

Janez Kopač

Vodilo novega Nacionalnega energetskega programa (NEP) je znano. Zanesljivost preskrbe z energijo, okoljska trajnost, cenovna konkurenčnost in dostopnost. Poudarek je na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih energije in razvoju pametnih omrežij. Gre za premike na področjih, ki so zelo kompleksna. Dosedanja praksa kaže, da Slovenija ni dovolj dosledna pri izpolnjevanju tovrstnih programov. Prejšnji NEP je bil izveden desetodstotno. Kako boste zagotovili, da bo tokrat drugače? Ali je to mogoče doseči brez zelene davčne reforme?
Za razliko od prejšnjega opredeljuje predlog novega NEP konkretne naloge, odgovornosti in roke za izvedbo. S celovito presojo vplivov na okolje so bili potencialni projekti preverjeni glede okoljske izvedljivosti. Povečevanje deleža obnovljivih virov energije bo budno spremljala Evropska komisija, o izvajanju NEP pa bo treba vsako leto poročati tudi parlamentu. Tokrat bo drugače.
Evropska politika ima pri spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov zelo jasne cilje in predpisane obveznosti. Spodbujanje teh področij bo omogočeno tudi v naslednji finančni perspektivi 2014–2020 iz sredstev evropskih skladov, kar bo bistveno tudi za izpolnitev ambicioznih ciljev NEP. Z novimi direktivami, kot je direktiva o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010, pa se zaostrujejo tudi zahteve na tem področju v okviru EU. Cilji, ki so navedeni v NEP, bodo zaradi ukrepov EU v nekaterih segmentih celo preseženi. Za to ne bo zaslužna samo zavzetost v Sloveniji, temveč tudi strah pred neizpolnjevanjem obveznosti, predpisanih z direktivami. Je pa res, da bi bilo izvajanje NEP veliko bolj uspešno ob sočasni uvedbi sprememb davčnega sistema v smeri zelene javnofinančne reforme, kot je vlada napovedala v okviru Nacionalnega reformnega programa 2011–2012.
Vsekakor bo za uspešnost izvajanja NEP nujno potrebo doseči soglasje glede prioritet NEP in odgovornosti vseh akterjev za doseganje ciljev. Razvojne koristi NEP bodo bistveno večje, če bosta učinkovita raba virov in razvoj zelenih tehnologij prepoznavna tudi kot prednostno področje razvoja Slovenije. Bistvene so tudi druge z NEP povezane politike: prostorsko načrtovanje, stanovanjska politika, izobraževanje in drugo. Predvsem pa v Sloveniji še vedno ni prodrla zavest o tem, da sta povečevanje deleža obnovljivih virov energije in okoljevarstvo eno in isto.

Ali je zato dokumentu priloženo obsežno okoljsko poročilo, ki že predvideva lokacije za umeščanje energetskih objektov v prostor? Med temi je 14 lokacij za vetrne elektrarne, te naj bi med drugim stale tudi na Pohorju. Energetski program postavlja visoke okoljevarstvene cilje: 20-odstotno izboljšanje učinkovite rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno izboljšanje do leta 2030, 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2020 in 30-odstotni delež do 2030, 9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2020 in 18-odstotno zmanjšanje do 2030 glede na leto 2008. Ali ne gre spet le za seznam želja? Kdo bo odgovoren za implementacijo ciljev?
Implementacija je brez dvoma najprej odgovornost posamičnih ministrstev, v prvi vrsti gospodarskega, pa vlade in posredno tudi parlamenta, vseh energetskih podjetij v državni lasti in tako naprej.
Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije in razvoj pametnih omrežij med vsemi področji energetike ponujajo slovenskemu gospodarstvu največ priložnosti za nov zagon ter kakovosten nadaljnji razvoj. Drži, da gre za velik razvojni izziv države in ne le energetike na področjih, ki so zelo kompleksna. Sprememb ne bo možno zagotoviti čez noč. V NEP načrtujemo ukrepe energetske politike, ki bodo ta razvoj podprli. Moram pa poudariti, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen v Sloveniji zelo velik napredek: prenovljena je bila shema spodbud za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Učinki se že kažejo. V letu in pol smo dobili prek 700 novih elektrarnic na obnovljive vire energije. Bistveno se je povečal obseg spodbud za učinkovito rabo energije v javnem sektorju s črpanjem kohezijskih sredstev ter gospodinjstev s spodbudami Eko sklada. Samo lani se je za subvencijo Eko sklada potegovalo 20.500 gospodinjstev, kar je 4,5 odstotka vseh v Sloveniji.

Toda, ali so cilji realni?
Cilji so realni, vendar so nekateri med njimi prav na meji realnosti. NEP npr. načrtuje postavitev za najmanj 120 MV vetrnih elektrarn do leta 2020, kar je približno 60 vetrnic. Če samo pomislim na dosedanje težave redkih investitorjev, je to lahko velik problem. Pri malih hidroelektrarnah računamo predvsem na prenove obstoječih elektrarn in na relativno majhno število in zmogljivost novih. Pri projekcijah moči fotovoltaičnih elektrarn se lahko celo zgodi, da bodo presežene, v kolikor bodo njihove cene na trgu še nadalje tako hitro padale kot danes. Najbolj nerazumno pa se nam zatika pri zgodbi, ki je od vseh najenostavnejša: pri gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi. Minister Žarnić osebno iz meni povsem neznanih razlogov blokira kakršnokoli proceduro prostorskega umeščanja. To nas bo še vse zelo drago stalo, a on bo takrat že upokojenec.
Kot rečeno, Osnutek NEP in Predlog novele energetskega zakona, ki je tudi v javni obravnavi, zelo jasno opredeljujeta odgovornosti za izvajanje ukrepov znotraj energetske politike.

Je pa v Osnutku NEP več scenarijev? Trije glavni scenariji in dva dodatna brez TEŠ 6. Vsi predvidevajo podaljšanje delovanja Jedrske elektrarne Krško in veliko rast moči vetrnih, sončnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, denimo biomaso in bioplin. Že dosedanje razprave so pokazale, da ostajajo različne interesne skupine na svojih bregovih. Kdo in kako bo presekal gordijski vozel?
Na koncu vedno odloči politika. Vlada in parlament. To je njuna pravica in dolžnost.

Če bi se odločali med opredeljenimi scenariji v nacionalnem energetskem programu, katerega bi postavili na prvo mesto in zakaj?
Pri predlogu strateške usmeritve NEP smo obremenjeni s projekti, ki se izvajajo in niso optimalni. Projekt TEŠ 6 je problematičen v svoji izvedbi: previsoka investicijska cena – zlasti glede na sedanje stanje na trgu, problematična je izbira velikosti objekta, investitor preslabo obvladuje tveganja projekta. Prekinitev investicije danes pa pomeni stroške, s katerimi bodo obremenjeni vsi scenariji.
Ne glede na problematičnost projekta TEŠ 6 Slovenija dolgoročno potrebuje še naprej raznoliko energetsko mešanico, ustrezno pokritost porabe z domačimi viri in avtonomen elektroenergetski sistem z vsemi svojimi funkcijami. Vsaj še v prehodnem obdobju bodo potrebne enote z dovolj fleksibilno proizvodnjo. Pri izbiri scenarija se tehtajo prednosti na področju okolja, omogočene pri plinskem scenariju s strateško zanesljivostjo oskrbe, ki jo ponuja nadaljnje izkoriščanje lignita. Cena energije v plinskem scenariju ob prenovi starih blokov v Šoštanju bo po pričakovanjih projektnega tima, ki je pripravljal strokovne podlage za NEP, višja kot v scenariju s TEŠ 6, tveganje za povečanje cene električne energije pa večje. Prednosti so okoljske. Potencialna nova jedrska elektrarna je zelo velik in investicijsko zelo zahteven objekt, realizacija pa bo odvisna tudi od družbene sprejemljivosti projekta.
Če bi se odločali o scenarijih, ne da bi se nam bilo treba ozirati na TEŠ 6, bi bili verjetno v igri tudi scenariji z drugačnim projektom TEŠ 6, zlasti drugačnimi investicijskimi stroški. Osebno bi se odločil za tako imenovani dodatni plinski scenarij: obnovo blokov 4 in 5 v Šoštanju in izgradnjo dveh večjih plinsko-parnih elektrarn do leta 2030.

Jasno pa se je izkazalo, kar ste že sami opozarjali, da bo treba po letu 2020, zagotovo pa po letu 2030, v postopke za prevlado javnega interesa nad okoljevarstveno zaščito določenih območij Nature 2000. Torej se okoljska trajnost umika zahtevi po preskrbi z energijo?
Ne gre za konflikt med oskrbo z energijo in okoljem. V NEP načrtujemo razbremenjevanje okolja, končna raba energije naj bi bila leta 2030 za 5 odstotkov manjša kot leta 2008, še večje, in sicer 18-odstotno, bo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz zgorevanja goriv.
Smo v situaciji, ko moramo tehtati med dvema okoljskima ciljema – zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov z izkoriščanjem obnovljivih virov energije in ciljev varstva narave. Usmeritev NEP, zlasti za obdobje do leta 2020, je gradnja objektov, ki so s stališča varstva narave nesporni. Tudi za zahtevnejše projekte so v tujini razvili prakso, ki omogoča umeščanje energetskih objektov v varovana območja ob upoštevanju ustreznih kriterijev. Pri določenih projektih po letu 2020 pa bo morda potrebno pretehtati dva okoljska interesa in se odločiti. Tak primer so elektrarne od Medvod do Jevnice. Pa tudi v tem primeru se bo morda za zaščito sulca, ki bi bil s tem ogrožen, našlo ustrezne rešitve, kot npr. izboljšanje kakovosti Ljubljanice.

Za projekte bo treba do leta 2030 zagotoviti od 25 do 29 milijard evrov, od tega bo država zagotovila devet odstotkov denarja. Kdo bodo drugi investitorji? Je to račun brez krčmarja?
Javnega denarja je skoraj dovolj. Za ukrepe spodbujanja energetske učinkovitosti nam zmanjka okrog 50 mio EUR na leto, kar z vidika države ni nepremostljiva ovira. Bolj se bojim, da zasebnih vlaganj ne bo dovolj.
Sem sodijo tudi energetska podjetja v državni lasti. HSE se izčrpava z blokom TEŠ, Gen energija pa razmišlja le o drugem bloku jedrske elektrarne in se ne loteva drugih projektov.
Za izvedbo obsežnih ukrepov v javnem sektorju osnutek NEP predvideva okrepitev vključevanja zasebnega sektorja v obnovo javnih stavb in razvoj lokalne energetske infrastrukture ter predlaga okrepitev mehanizmov, kot so energetsko pogodbeništvo in druge oblike javno-zasebnega partnerstva na tem področju. Za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije (URE) v industriji bodo potrebni davčni instrumenti – davčne olajšave v povezavi s prostovoljnimi sporazumi za učinkovitejšo rabo energije, kar bo omogočilo financiranje ukrepov URE v gospodarskih dejavnostih.
Za izvedbo ukrepov energetske sanacije stavb, ki je v osnutku NEP predlagan za spodbujanje z nepovratnimi finančnimi sredstvi, bo potrebno postopno spodbuditi tudi ustrezno ponudbo komercialnih zelenih posojil in drugih virov financiranja za končne porabnike energije. Osnutek NEP predvideva že omenjene finančne spodbude za najbolj ranljive skupine prebivalstva za energetsko sanacijo stavb. Dodaten vir sredstev oz. spodbuda, ki jo predlaga osnutek NEP, so olajšave v okviru napovedanega davka na nepremičnine za energetsko sanacijo stavb. Za izvedbo NEP bodo nujni tudi ukrepi v okviru stanovanjske politike.

Predvidevate torej medresorsko usklajenost in odgovornost. NEP bi moral kot dolgoročni energetski program Slovenije že upoštevati novo razvojno paradigmo države. Ali je opredeljena? Ali pa se je energetski program naslonil predvsem na nekatere znane elemente trajnostnega razvoja, premalo pa upošteval medsektorsko odgovornost, ki je že doslej preprečevala uspešnost izvedbe energetskih programov?
Opredelitev razvojnih prioritet Slovenije bo seveda nujno potrebna za to, da se v polni meri izkoristi vse razvojne priložnosti, ki jih ponujata učinkovita raba virov in razvoj zelenih tehnologij. Je pa točno, da bo medsektorska odgovornost pri tem ključna, saj so za izvajanje NEP bistvene tudi druge politike: prostorsko načrtovanje, stanovanjska politika, izobraževanje idr. V okviru priprave NEP bodo tudi ta vprašanja predmet usklajevanja. Vnaprejšnjega jamstva za uspeh pa ni.

Kako boste na Direktoratu za energijo uspeli uskladiti različne energetske lobije v Sloveniji in kaj pomeni popolno zaprtje termoelektrarn? Ali bo možno njihovo prestrukturiranje? V zvezi s tem je aktualno tudi vprašanje, kako bo potekala gradnja TEŠ 6, saj niso več realne napovedi, da je mogoče TEŠ 6 ustaviti.
Na direktoratu lobijev ne moremo uskladiti. Vsak lobi ima svoje popolnoma legitimne interese. Naloga NEP pa je, da zasleduje skupni interes vseh državljanov, in ne kapitala. Vsekakor pa upošteva akterje in njihov razvojni potencial. Blok 6 je v gradnji, žalostno pa je, da zanj še vedno ni zaprta finančna konstrukcija. Investitor računa na državno jamstvo, a tega po sklepu vlade ne bo, če ne bo novega investicijskega programa in ustrezne donosnosti. Vsaka investicija se lahko ustavi, tudi nehote. Nekdo pa mora to plačati.

Evropska komisija pripravlja Direktivo o energetski učinkovitosti, ki naj bi jo povečali do leta 2020 glede na leto 2005 za 20 odstotkov. Kakšne bodo v Sloveniji naložbe v energetsko učinkovitost? Ali bo Slovenija kandidirala tudi za sredstva Evropskega sklada za energetsko učinkovitost pri Evropski komisiji?
EU je dosegla politično soglasje glede izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 že leta 2007, hkrati kot za druge cilje 20-20-20. Cilja za povečanje deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov sta tudi že pravno obvezujoča in napori porazdeljeni med države članice. Cilj 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti je na dnevnem redu v okviru obravnave Direktive o energetski učinkovitosti. Gre za 20-odstotno izboljšanje glede na bazni scenarij brez novih politik in ukrepov v letu 2020 in ne glede na leto 2020.
Ključno vprašanje, ki je bistveno za Slovenijo in druge majhne države, pa tudi za nadaljnji razvoj trga z energijo v EU ter bo vplivalo na uspešnost podnebne politike EU, je, katero merilo bo izbrano za številsko opredelitev tega cilja. Pomembno bo, da bo tak cilj opredeljen na ravni končne energije – sedanji predlog komisije se nanaša na primarno energijo – in/ali da bodo omejitve sestavni del neke širše, dovolj fleksibilne sheme, po vzoru trgovanja z emisijami, ki ne bo ovirala notranjega trga EU z električno energijo.
V NEP so ocenjena potrebna investicijska sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti na 3,5 mrd evrov v sektorjih gospodinjstev, storitvenih dejavnostih in industriji. Projekti URE so zelo donosni in se bodo končnim porabnikom vrnili z relativno kratkimi vračilnimi roki. Projekti prinašajo uporabnikom dodatne koristi, npr. večjo kakovost bivanja s sanacijo stavb. Ukrep URE so upravičeni do državnih spodbud zaradi okoljskih koristi. NEP sloni na obsežni prenovi obstoječega stavbnega fonda. Zahtevna izvedbena naloga bo zagotavljanje likvidnih sredstev pri končnih porabnikih za izvedbo investicij.

Katerih zelenih energetskih tehnologij Sloveniji najbolj primanjkuje?
Vseh, le da enih malo bolj in drugih malo manj. Najbolj žalostno je stanje pri izkoriščanju vetra, ki ima v Sloveniji kar spodoben potencial.