| GIZ Skupne sheme | | Jože Volfand | |
| Kar se je nekaj časa zdelo nemogoče, se je vendarle zgodilo. Skupne sheme, ZEOS, Interseroh, Ekodin, Slopak, Gorenje Surovina in Prons, ki so si pogosto zelo različno razlagale nekatere člene uredbe o ravnanju z odpadno embalažo ali pa so se glasno kritizirale zaradi nespoštovanja dogovorov, so se v okviru GZS uspele dogovoriti o ustanovitvi Gospodarsko interesnega združenja Skupne sheme. Za izboljšanje sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji več kot dobrodošel signal, da se bo vendarle dalo nekatera dosedanja nesoglasja odpraviti s pogovori. Mateja Mikec, direktorica GIZ Skupne sheme, je realna, a vendarle vidi v združenju več koristi za zavezance, končne uporabnike in izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki. Predvsem pa – opozarja na stroške. | |
Med skupnimi shemami ni bilo enotnih mnenj o sistemu ravnanja z odpadno embalažo in odpadnimi proizvodi. O čem ste se morali najprej dogovoriti in glede česa zgladiti nesoglasja, preden ste ustanovili GIZ Skupne sheme?
Dejstvo je, da so se v zadnjih letih med shemami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo kopičile težave in je prišlo do nesoglasij. Pristojno ministrstvo se ni želelo vpletati v reševanje teh nesoglasij. Predstavniki ministrstva so celo večkrat javno in v razgovorih z družbami poudarili, da morajo ta nesoglasja rešiti družbe same oziroma zavezanci. Nesoglasja med skupnimi shemami, ki so bila posledica predvsem nedorečenih pravil pri prevzemanju embalaže, so se lomila tako na hrbtih izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki, končnih uporabnikov in navsezadnje tudi zavezancev. Zaradi teh nesoglasij smo vsi udeleženci v sistemu ravnanja z različnimi skupinami odpadnih produktov utrpeli škodo, ker nismo mogli optimalno planirati logistike pri ravnanju z odpadki in tako zmanjševati stroške. Prav tako nismo mogli ustrezno izračunavati ekonomsko utemeljenih embalažnin. Takšno situacijo so začeli izrabljati nekateri zavezanci, ki so prekinili pogodbo z eno družbo oziroma sistemom, niso pa se vključili v drug sistem. Posledično se je dvignil delež embalaže, ki ni vključena v nobenega od sistemov.
Tako je bilo primarno soglasje, ki smo ga morali doseči, dogovor, da smo vse družbe zainteresirane, naj se odprta nesoglasja med shemami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo pričnejo reševati skozi delovanje strokovnega interesnega združenja, kot ga predstavlja GIZ Skupne sheme.
Vendar so bili že poskusi dialoga med shemami, a brez uspeha.
V zadnjih letih je sicer prihajalo do različnih pobud o ustanovitvi delovnih skupin, ki bi reševale tehnična vprašanja pri zbiranju odpadnih produktov v okviru GZS ali embalažne komisije. Žal te pobude ravno zaradi opisanih nesoglasij niso padle na plodna tla. Prvi konstruktivni koraki so bili narejeni, ko je iniciativo prevzela Zbornica komunalnega gospodarstva, ki je nevtralen organ, saj so imeli izvajalci javnih služb kot njihovi člani zaradi nesoglasij med skupnimi precej nevšečnosti in težav pri opravljanju svojega dela.
V načrtu dela GIZ tudi navajate, da niso določeni normativni pogoji prevzemanja embalaže pri izvajalcih javne službe za ravnanje z odpadki, pa tudi pri končnih uporabnikih v gospodarstvu ne. Na kaj mislite?
Normativni pogoji prevzemanja embalaže pri izvajalcih javnih služb pomenijo, da so določene minimalne količine za brezplačni prevzem ter kvalitativni standardi prevzema. To pomeni, da se družbe oziroma sistemi in izvajalci javnih služb dogovorimo in določimo, katere storitve so brezplačne za končne uporabnike in javne službe ravnanja z odpadki in kaj morajo eni ali drugi doplačati kot nadstandardno storitev.
Pri tem seveda ne gre za kakršnokoli kartelno dogovarjanje. Normativni pogoji so potrebni predvsem zaradi tega, ker nekateri končni uporabniki in včasih tudi izvajalci javne službe zahtevajo odvoz odpadne embalaže ali drugih odpadnih produktov pri tako majhnih količinah, ko to ni niti ekonomsko niti okoljsko upravičeno. Zaradi velikega števila prevozov imajo družbe in sistemi nesorazmerno visoke stroške, ki seveda obremenjujejo zavezance. Poleg tega je tudi z vidika obremenjevanja okolja z emisijami, ki nastajajo ob transportih, neupravičeno izvajati odvoze majhnih količin.
Kvalitativni standardi pa se nanašajo na to, kako so pripravljeni odpadni produkti. Dogaja se na primer, da pri izvajalcih javne službe iz hladilnikov odstranijo kompresorje. Posledica takšnega ravnanja je dvojna škoda. Po eni strani to pomeni dražjo predelavo, saj so odstranjeni skoraj vsi koristni materiali, po drugi pa prihaja pri nestrokovnem in nepooblaščenem odstranjevanju kompresorjev zaradi izpusta CFC v ozračje in zaradi izpustov hladilnih tekočin do okoljske škode.
Posledica nedoločenih normativnih pogojev pa so tudi različne interpretacije in stališča do vprašanj, kdo krije stroške odstranjevanja ostanka po sortiranju komunalne odpadne embalaže, torej odpadkov na ekoloških otokih ali v rumenih vrečah, ki niso odpadna embalaža.
Opozarjate na stroške, na ekonomske vzvode. Ali je ekonomija v sistemu ravnanja z odpadno embalažo zapostavljena?
Menim, da bo delovanje GIZ, seveda ob predpostavki, da bomo vse članice konstruktivno sodelovale, pripeljalo ravno do tega. Družbe oziroma sheme imamo potrebo po obvladovanju stroškov in ustreznem planiranju. Svoje poslovanje moramo načrtovati tako, da zavezancem zagotavljamo čim nižje stroške, hkrati pa mora biti naš skupni cilj, da se količine ločeno zbranih frakcij povečujejo.
Ob dobrem sodelovanju bomo lahko na podlagi podatkov iz preteklih letih ugotavljali, koliko posamezne frakcije se zbere ločeno, in na tej podlagi določili trend za naslednja leta, kar bo podlaga za določanje embalažnin. Ekonomski vzvodi pa bi še bolje delovali, če bi se v razpravo vključilo tudi ministrstvo. Osebno menim, da bi bila zelo smiselna ponovna uvedba okoljskih ciljev po posameznih frakcijah, kot je bilo to opredeljeno v Operativnem programu za ravnanje z embalažo, ki je določal cilje do leta 2007. Tako bi še lažje določali takšne embalažnine oziroma tarife, ki bi vsebovale strošek zbiranja in predelave predvidene kvote posamezne frakcije. Če bi se kvote za posamezno frakcijo letno dvigovale, bi lahko tudi družbe in sistemi uvajali ustrezne mehanizme za dosego teh kvot.
To je lahko eden izmed konkretnih predlogov GIZ državi oziroma MOP. Boste sheme v drugačni vlogi v komunikaciji z državo.
Glavna prednost GIZ je zagotovo v tem, da vzpostavlja možnost reševanja nekaterih vprašanj in usklajevanje stališč med njegovimi ustanoviteljicami, kar nam daje možnost, da potem v javnosti zastopamo skupno in ne zagovarjamo parcialnih stališč. To slednje seveda ni bila dosedanja praksa, saj se je večkrat zgodilo, da se je z ministrstvom usklajevala vsaka družba posebej. Ministrstvo pa se je v želji, da bi ostalo nevtralno, izogibalo sprejemanju ene ali druge ideje in zato ni bila sprejeta marsikatera strokovno utemeljena predlagana rešitev. Pripravlja se sprememba embalažne uredbe, kjer ministrstvo napoveduje precej drastične spremembe, še posebej na področju pokrivanja stroškov zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih. Kažejo se potrebe tudi po novelaciji uredbe o ravnanju z odpadno EE opremo in uredbe o ravnanju z baterijami, saj imata obe nekaj velikih pomanjkljivosti. Vse to so vprašanja, do katerih bi morale članice GIZ zavzeti skupno stališče.
Kakorkoli že, menim, da bomo skupaj izboljšali sistem ravnanja z odpadki, in ne dvomim, da bo ministrstvo vsem dobrim rešitvam tudi prisluhnilo. Seveda pa se zavedam, da razprave znotraj GIZ Skupne sheme ne bodo vedno lahke.
Z novo evropsko direktivo o odpadkih se izrazito naglaša, da je odpadek vir, tudi Slovenija pa naj postane družba recikliranja. V vašem delovnem načrtu je problem reciklaže manj izpostavljen, kot bi lahko pričakovali.
Seveda je naš cilj povečati tudi delež recikliranja, kar bo v vsakem primeru pozitivna posledica urejanja razmer in vključevanja ekonomskih vzvodov pri doseganju okoljskih ciljev.
Kako članice GIZ sprejemate URKO, o katerem so očitno zelo različna mnenja?
V zvezi z URKO še nismo sprejeli skupnega stališča, le v razpravah je bilo izpostavljeno enotno mnenje, da je predlog slab in da so posamezne rešitve neživljenjske.
Osebno menim, da bi morali temeljito premisliti, kje je meja med dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javne službe ravnanja z odpadki, in dejavnostjo zbiranja odpadkov, ki jo izvajajo zbiralci odpadkov. Tukaj imamo dve možnosti. Prva je, da damo izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki večje pristojnosti, še posebej pri drobnih frakcijah, ki nastajajo v gospodarstvu; to bi povečalo učinkovitost in zmanjšalo administriranje tako v gospodarstvu kot tudi med izvajalci javne službe. Druga možnost pa je, da omogočimo ravnanje z vsemi odpadki, ki nastajajo v gospodarstvu, tudi s tako imenovanimi komunalnimi odpadki, kolikor jih sploh nastaja pri teh dejavnostih, zbiralcem; to pa bi povečalo konkurenčnost in s tem potencialno znižalo stroške za gospodarstvo.
Katere prednostne naloge namerava GIZ uresničiti v letu 2011?
Minimalni cilji za leto 2011 so priprava analize količin zbranih in obdelanih odpadkov za obdobje od začetka delovanja družb oziroma shem ter priprava in uskladitev predloga prevzemanja odpadkov pri posamezni IJS. Prav tako želimo še v tem letu definirati pogoje prevzemanja za leto 2011, pripraviti normative prevzemanja, logistike in obdelave odpadkov ter postaviti temelje za delovanje v letu 2012.
GIZ sicer deluje po naslednjih sekcijah: sekcija družb za ravnanje z odpadno embalažo, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ter sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi zdravili. Vsaka sekcija bo morala na svojem področju izvesti zgoraj navedene naloge.
Ste bili presenečeni, da so vam vodstva shem zaupala direktorsko mesto?
Moram priznati, da sem bila strokovno počaščena in izjemno presenečena nad predlogom, da prevzamem vlogo prve direktorice. Še posebej, ker je bilo moje imenovanje skoraj soglasno. Imenovanje mi pomeni strokovno priznanje, saj si že vseskozi prizadevam, da bi se odnosi na področju ravnanja z embalažo in drugimi produkti uredili tako, da bi bilo v dobro zavezancev kot tudi doseganja okoljskih ciljev. Seveda pa se zavedam, da je imenovanje tudi velika odgovornost, ker bo treba jeseni zastaviti intenzivno delo po sekcijah.
Ob tem naj pojasnim, da je po statutu GIZ uveden sistem enakomerne časovne rotacije, tako da se bomo kot direktorji GIZ menjavali. Menim pa, da je za učinkovito delovanje GIZ vloga direktorja oziroma direktorice ključna in mnogokrat bo od njegove ali njene iniciative odvisno, kako bodo delovale sekcije.
