| Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom | | Majdi Kosi, Tanja Pangerl | |
| Julija je po enoletnem prehodnem obdobju v Sloveniji začela veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Kaj kaže praksa? Dr. Tanja Gomišček, podsekretarka Direktorata za okolje v Sektorju za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, pravi, da je med občinami in komunalnimi podjetji moč opaziti precejšnje razlike. Nekatera imajo ločeno zbiranje bioloških odpadkov urejeno že vrsto let, medtem ko se druga do danes še niso “prebudila”. Zgovorni naj bi bili tudi odzivi občanov po zadnjem medijskem odmevu. Mnogi bi namreč želeli ločeno zbirati tudi biološke odpadke, pa nimajo možnosti, ker se občine in komunalna podjetja na to še niso pripravila. | |
Inšpekcijski nadzori bodo opravljeni najprej v komunalnih podjetjih, za katere so na okoljskem ministrstvu pridobili pritožbe občanov. Predvidene so sankcije brez odloga v skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, in sicer znašajo kazni za izvajalce javnih služb od 3.500 do 10.000 evrov. Tanja Gomišček napoveduje, da bo v jesenskem času organizirana širša akcija inšpekcijskega nadzora ločenega zbiranja bioloških odpadkov.
Skrb za dostavo rjavih zabojnikov pripada komunalnim podjetjem, medtem ko so za organizacijo dostave odgovorne občine. Povprašali smo, kako so k izvajanju uredbe pristopili in ali se kažejo kakšne težave. Prejeli smo številne odgovore občin in komunalnih podjetij, ki so za predpisano vzpostavitev ločevanja odpadkov že ustrezno poskrbeli in se trudijo svoje občane pozvati k upoštevanju uredbe tudi z ozaveščevalnimi akcijami, obenem pa opozarjajo na pomanjkljivosti regulative.
Obiskali vsa gospodinjstva
Saubermacher Slovenija skrbi za biološke odpadke v dvanajstih občinah. Takole pravijo: “Naši začetki segajo v leto 1990. Zbrane biološko razgradljive odpadke še danes odvažamo na kompostarno, ki smo jo zgradili na območju naselja Žice, v današnji Občini Sveta Ana.
Z razširjanjem območja, kjer zbiramo odpadke, smo tudi v strnjenih naseljih občin Gornja Radgona, Ormož, Radenci in drugih organizirali zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, sprva kot vrtne odpadke (trava, listje, grmičevje …), kasneje pa tudi organske kuhinjske odpadke iz gostinstva. Te smo termično predelovali v lastni napravi v Centru za ravnanje z odpadki v Lenartu.
Na podlagi usmeritev slovenske zakonodaje na področju ravnanja z odpadki smo lani skupaj z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pripravili nov standard storitev. Vključuje zmanjšanje odvozov mešanih komunalnih odpadkov na 17-krat letno, zbiranje odpadnega papirja v zabojnikih, odpadne plastike, tetrapakov ter pločevink pa v vrečah, z odvozi na štiri tedne. V okviru uvajanja novega sistema smo obiskali vsa gospodinjstva v navedenih občinah in jim predstavili določila Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Gospodinjstvom, ki so se odločila za lastno kompostiranje, smo posredovali navodilo za pravilno kompostiranje in uporabo komposta, vsa ostala gospodinjstva pa opremili z zabojniki za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov.”
Potreben dogovor med komunalami in občinami
Nerešenih vprašanj je več. Kako ravnanje z odpadki izboljšati v večstanovanjskih naseljih in kako spodbuditi občane, da bi čim več organskih odpadkov kompostirali doma? Kako rešiti problem ločevanja bioloških odpadkov na javnih površinah? »Komunalna podjetja se bomo morala dogovoriti z občinami za ustrezno rešitev, saj so občine zadolžene za urejanje kraja in javnih površin,« pravi Štefan Korošek iz JP Infrastruktura Bled.
Občani nenaklonjeni domačemu kompostiranju
Mnoge občine so gospodinjstvom na območjih, kjer še ni organiziranega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov v rjavem zabojniku, poslale anketne liste, v katerih so se občani opredelili do načina ločevanja bioloških odpadkov. Tisti, ki so se odločili za domače kompostiranje, bodo tudi prihranili pri stroških, saj jim javne službe ne bodo obračunavale odvoza biološko razgradljivih odpadkov. Odzivi v občinah kažejo, da se je več občanov opredeljevalo za ločevanje v rjavih zabojnikih, četudi občine spodbujajo domače kompostiranje. »Glede na odziv podobnih anket v ostalih slovenskih občinah smo pričakovali precej manjši odziv oz. precej manj tistih, ki se bodo odločili za ločevanje v rjavih zabojnikih. Zato smo morali naknadno naročiti še dodatne zabojnike, zato še vsa gospodinjstva niso dobila teh zabojnikov,« pojasnjuje Helena Kojnik iz celjske družbe Simbio.
Zanimivo je, da tudi določena gospodinjstva na podeželju želijo oddajati biološke odpadke v rjavih zabojnikih kljub temu, da občine spodbujajo kompostiranje in osveščajo o tehniki pravilnega domačega kompostiranja. Rjavi zabojniki zahtevajo od komunal optimizacijo transportnih poti.
Na Vrhniki, pravi Jernej Fefer, vodja splošnega sektorja v javnem komunalnem podjetju Vrhnika, ločeno zbiramo organske odpadke že 16 let, zato z določbami nove uredbe nimamo težav. Se pa trenutno posvečamo vprašanju, kako zbirati biološke odpadke v večstanovanjskih naseljih in kako spodbuditi občane, da bi čim več organskih odpadkov kompostirali doma.
Na Vrhniki so bili pionirji pri zbiranju bioloških odpadkov v Sloveniji.
Med odpadki preveč plastike
V zbranih biološko razgradljivih odpadkih so še vedno prisotne nečistoče. Opažajo umetne nerazgradljive materiale, predvsem velike količine plastičnih vrečk, ki tja ne sodijo. V občini Piran večjih zabojnikov ne postavljajo, saj so zelo težki za praznjenje, že v manjših pa najdejo poginule hišne živali. Odprava navad zahteva svoj čas ter dodatno osveščanje. »Le-tega v naši občini izvajamo s komunalnim nadzornikom, ki vsebino zabojnikov pregleduje ter z opozorili in navodili za ločeno zbiranje opozarja uporabnike. V šestmesečnem uvajalnem obdobju ni predvidenega sankcioniranja za nepravilno ločevanje odpadkov. Po izteku tega obdobja pa bo skladno z odlokom sankcioniranje izvajala medobčinska inšpekcija,« pravi Sebastjan Zupanc, direktor Komunale Tržič.
Zdravko Lebarič iz KSP Ljutomer izpostavlja težave glede stroškov in zaračunavanja zbiranja bioloških odpadkov, saj ne vedo zanesljivo povedati občanom, če bodo, kdaj bodo in kako bodo ločevanje občutili finančno na položnici. Vzrok je zamrznitev cen z Uredbo in nejasne koncesijske pogodbe oz. zavlačevanje pri njihovem spreminjanju ali razpisu koncesije. Dodaja še, da je »zaznati sklepanje občanov, ki bioloških odpadkov ne predajo izvajalcu javne službe, da sedaj kompostirajo v hišnem kompostniku in zato ostalih komunalnih odpadkov namenjenih za odlaganje nimajo več in bi zato želeli odjaviti zbiranje vseh komunalnih odpadkov ali vsaj zmanjšali izhodiščni zabojnik. Pri tem je potrebno poudariti, da iz masnih tokov zbranih odpadkov v prvih dveh tednih letošnjega julija ni možno razbrati zmanjšanja količin na račun hišnega kompostiranja. Tudi delež bioloških odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih se ni opazno spremenil.«
Financiranje rjavih zabojnikov
Ponekod se problemi pojavljajo tudi glede financiranja zabojnikov za biološke odpadke. »V medijih se hote ali nehote zavaja občane, da morajo dobiti zabojnike na dom, kar zagotovi izvajalec javne službe, pri čemer pa občani razumejo zagotovitev kot brezplačno storitev,« opozarja Zdravko Lebarič iz KSP Ljutomer. »Naša družba je zagotovila ustrezne zabojnike in dostavo, vendar je potrebno naročilo in plačilo na dogovorjen način.«
Komunalna podjetja tudi opozarjajo na dejstvo, da cena ravnanja z odpadki ni bila spremenjena od leta 2001 (razen usklajevanja z inflacijo), čeprav so morali uvesti nove storitve. Milica Maslo iz Javnega podjetja Okolje Piran pravi, da so morali vse storitve uvesti »brezplačno«, saj jih sploh ne morejo zaračunati v obdobju »zamrznitve« cene, kar jim povzroča izgubo.
Neprijeten vonj
Izpostavljeno je tudi neugodno dejstvo, da je Uredba stopila v veljavo prav v poletnem času, ko se zaradi visokih temperatur biološki odpadki hitreje razkrajajo, kar se zazna kot neprijeten vonj. Le-ta moti zlasti stanovalce večstanovanjskih objektov.V nekaterih občinah je precej hribovitih predelov z razpršeno poselitvijo, kjer iz ekonomskih in ekoloških razlogov ni možna vključitev v odvoz bioloških odpadkov. V občinah Škofja Loka in Železniki so tako opredelili območje, na katerem je možna vključitev v reden odvoz bioloških odpadkov.
Premajhna konkurenčnost kompostarn
Komunalna podjetja vidijo težavo tudi v tem, da kompostarn ni dovolj, da bi lahko izbirali, kam bodo vozili biološke odpadke. V Sloveniji je trenutno šest kompostarn z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, štiri kompostarne imajo tovrstno dovoljenje pred gradnjo, štiri pa so v postopku pridobivanja dovoljenja. Zmožnost predelave v kompostarnah je tako že skoraj 100.000 ton. Prav tolikšna je zmogljivost bioplinarn, ki jih je v državi pet.
»Nimamo prave izbire, kam bomo vozili. Po drugi strani kompostarna biološke odpadke prevzema po tržni ceni, ki je višja, kot je marsikje cena odlaganja odpadkov, cene za izvajanje gospodarske javne službe pa so pod nadzorom, regulirane oziroma celo zamrznjene,« pravi Janez Štalec iz Loške komunale in izpostavlja, da je »določba v Uredbi, da mora izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti možnost vključitve v odvoz bioloških odpadkov vsakemu oziroma tistemu, ki ne želi sam kompostirati, čudna in težka. K sreči se nam še ni pojavil nekdo z oddaljenih hribovitih naselij, da se želi vključiti v odvoz bioloških odpadkov. Dolžni bi ga bili vključiti, sicer kršimo uredbo, cene pa ne smejo biti diferencirane glede na oddaljenost.«
Zaradi težav pri izbiri izvajalca javnega naročila »Izgradnja kompostarne in sortirnice v okviru CEROZ-a« se z izgradnjo regijske kompostarne na regijskem Centru za ravnanje z odpadki Zasavje na Uničnem še ni pričelo. »Zato sedaj vseh pet zasavskih komunal vozi biološke odpadke na Unično, kjer se pretovorijo in odvažajo na kompostarno v Celje. Zato so stroški višji, « dodaja Vlasta Medvešek Crnkovič iz Komunale Trbovlje.
