Po vročih razpravah odložen ali … – EOL 61

ARSO je namreč začel izdajati negativne odločbe nekaterim deponijam, inšpektorji visoke kazni, zmeda pa je bila še toliko večja, ker je Direktorat za okolje najprej zelo zaostril stališča in napovedal radikalne ukrepe, nato pa je začel popuščati različnim interesom in pritiskom. Kot kaže, je Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki prišla v javnost premalo usklajeno – s tistimi, ki jim je bila namenjena, a tudi znotraj vladnih sektorjev, od koder je dobil MOP, kakor navaja njihova služba za odnose z javnostmi, precej pripomb in predlogov. Največji nemir je URKO sprožil v komunalnem gospodarstvu. Komunalna zbornica je hotela razjasnitev določb, ki so se nanašale na obveznosti oddajanja mešanih komunalnih odpadkov iz industrije. Odpadna embalaža in komunalni odpadki namreč nastajajo v gospodarstvih, v javnem sektorju, v proizvodnih, storitvenih in drugih dejavnostih. Komunalna zbornica, ki dela v okviru GZS, je odločno nasprotovala novi ureditvi, ki naj bi v monopolni položaj postavila izvajalce javnih služb na območju občine. Njim naj bi bili v celoti prepuščeni odpadki, kjerkoli pač nastajajo. Povzročitelji odpadkov iz gospodarstva ne bi mogli več izbirati ponudnikov storitev prevzema odpadkov na trgu, prav tako pa jim je bila onemogočena neposredna oddaja odpadkov predelovalcem, ki imajo ustrezno dovoljenje in so vpisana v evidenco ARSO.
URKO tako ni bil sprejemljiv ne za industrijo, proizvodne in storitvene dejavnosti, in ne za sheme, prav tako pa niso bili z njim zadovoljni izvajalci javnih služb, ki so sicer priznavali, da so v občinah v marsičem soodgovorni za sedanjo zmedo pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Vroči sestanki na MOP-u pred vladno sejo, kjer naj bi se odločilo, kaj bo od Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki sploh še ostalo, so prinesli kompromis, ki ga je komunalno gospodarstvo sprejelo. Izvajalci, ki delujejo tržno, bodo vključeni v sistem obdelave mešanih komunalnih odpadkov na podlagi občinskih odlokov, ki bi omogočili javno-privatno partnerstvo na tem področju.

URKO je umaknjen

Pred zadnjo sejo Vlade RS v juliju, to je bilo 28. julija, so se nekatere nejasnosti odpravile. Ali drugače, kot pravi MOP: “Ker gre za deloma nasprotujoče si zahteve predvsem glede obsega izvajanja javne službe, smo na MOP-u sledili kompromisu, ki bi zaokrožil celotno dejavnost na osnovi tehnično, ekonomsko in organizacijsko optimalnega toka zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov.” V resnici je tako, da je URKO umaknjen. Uredbo bodo spremenili tako, da bodo določene dele prenesli v krovno Uredbo o ravnanju z odpadki, uveljavitev nekaterih določil pa bo morala počakati na spremembo Zakona o javnih gospodarskih službah, ki sta ravno tako v pripravi. MOP sicer napoveduje, da bo v avgustu predvidoma pripravil nov, vsebinsko zožen tekst Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in ga septembra skupaj s predlogom Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki poslali v vladni postopek.
Počakajmo.

Obdelani morajo biti vsi odpadki pred odlaganjem

Vlada pa je na zadnji julijski seji res sprejela Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. MOP-u smo postavili vprašanje, kaj pomeni v Uredbi obveznost obdelave odpadkov pred odlaganjem, saj centrov za ravnanje z odpadki še ni. Ali to pomeni, da komunalci ne bodo več kaznovani in se bo upošteval rok 31. december 2015?
Njihov odgovor: »Ne. Glede na dejstvo, da Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi določala ravnanje s komunalnimi odpadki ter najmanjši obseg in način ravnanja s temi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov) še ni bila sprejeta, so bile v prehodne določbe nove Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališča za prehodno obdobje dodane minimalne zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov do izgradnje centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.
V omenjeni uredbi je zahtevana obdelava vseh odpadkov pred odlaganjem. Če obdelava mešanih komunalnih odpadkov še ni zagotovljena v skladu s 5. členom uredbe (doseganje mejnih vrednosti TOC, AT4, kurilne vrednosti,…) in je upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi odpadki hkrati tudi upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov, se za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov šteje mehanska obdelava ali izločanje odpadnih kovin, vključno z odpadno kovinsko embalažo, in odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo. Mešani komunalni odpadki so torej obdelani, če je izločeno in oddano v predelavo ali odstranjevanje, razen odlaganja, najmanj 40 % odpadnih kovin, vključno z odpadno kovinsko embalažo, OEEO in odpadnimi baterijami, in 20 % odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in embalažo iz sestavljenih materialov, in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, glede na vsebnost teh odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih pred obdelavo. Poleg tega pa je potrebno zagotoviti še takšno biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, da je letna količina preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki se odda v odlaganje, največ 222 kg na prebivalca občine, za katero upravljavec centra iz prvega odstavka tega člena izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
Količina odpadkov, ki jih je treba izločiti, da je obdelava dosežena, se določi na podlagi povprečja rezultatov izvedenih sortirnih analiz v preteklem letu. Opisana obdelava mešanih komunalnih odpadkov se šteje za pripravo teh odpadkov za odlaganje in se preverja v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča.
Upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov, na katerem se bodo odpadki prenehali odlagati najkasneje do 31. decembra 2015, lahko odlaga odpadke, obdelane na opisan način, dokler ni zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu s 5. členom te uredbe oziroma najdlje do 31. decembra 2013.«

Kdo določa organizacijo sistema zbiranja odpadkov?

Uredba se je opredelila tudi do kritik, zakaj URKO poleg kvot okoljskih ciljev ločenega zbiranja, to je deleža zbranih ločenih frakcij, določa tudi sistem zbiranja. Zakaj tega ne prepusti izvajalcem? Kaj prinaša torej Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih?
Odgovarja MOP: »V predlogu Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi podrobno določala ravnanje s komunalnimi odpadki ter najmanjši obseg in način ravnanja s temi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov), so obveznosti izvajalcev javnih služb določno opredeljene, torej tudi sistem zbiranja, ki ga morajo zagotavljati izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Pri obveznostih teh izvajalcev pa je pomen dan predvsem zagotavljanju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, določen pa je tudi nov okoljski cilj ločenega zbiranja: v obdobju do leta 2020 delež zbranih ločenih frakcij in delež zbranih bioloških odpadov. Glede na celotno zbrano količino komunalnih odpadkov v posameznem koledarskem letu ne smeta biti manjša od deležev, ki so v uredbi določeni za posamezno občino glede na statistično regijo, v kateri se ta občina nahaja.«
To novo določbo že zdaj izvajalci javne službe razumejo drugače, in sicer kot da so povsem avtonomni pri organizaciji sistema zbiranja odpadkov. Vsekakor je šumov med Ministrstvom za okolje in prostor, izvajalci javnih služb in celotnim komunalnim gospodarstvom toliko, da bi se ob tem morali zamisliti predvsem državni uradniki. Slovenija bo težko postala družba recikliranja, če se MOP ne bo znal povezati in uskladiti z vsemi, ki so odgovorni, da bodo poti do okoljskih ciljev kar najmanj zavite in ovinkaste.
To, kar zdaj počenja MOP v odnosu do izvajalcev uredb, partnerjev in javnosti, ni dobro.
Vlada je na zadnji julijski seji sprejela še nekaj okoljskih uredb in ukrepov: Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2011, Uredbo o načrtu upravljanja vode za vodni območji Donave in Jadranskega morja in Program ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011 – 2015.