Vprašujejo dijakinje in dijaki 2. d-razreda Gimnazije Ledina iz Ljubljane pod vodstvom profesorice Nike Cebin.
Vemo, da je človek eden izmed glavnih povodov za nastajanje toplogrednih plinov. S svojim ravnanjem škodi vsem bitjem na Zemlji, predvsem pa tistim, ki sami nimajo moči, da bi se pred njegovim vplivom zaščitili. Tak zaskrbljujoč primer je Veliki koralni greben, v katerem je svoje domovanje našlo tisoče edinstvenih in barvitih živih bitij. Poraja se nam vprašanje, kako ti organizmi občutijo vplive okolja in človeka? Kako hitro že tako ogroženim vrstam grozi izumrtje?
Odgovarja dr. Lovrenc Lipej, Morska biološka postaja Piran
Koralni grebeni so med najbolj produktivnimi življenjskimi okolji na svetu, poleg tega pa je za njih značilna izjemna pestrost različnih živalskih in rastlinskih vrst ter drugih organizmov. Koralne grebene gradijo kolonijski koralnjaki, ki spadajo med ožigalkarje. To so sesilne živali, ki z lovkami lovijo drobne živali, ki jih zanese v njihovo okolico. Koralne grebene najdemo predvsem v tropskem svetu, navzoči pa so tudi v morjih zmernega pasu. Njihov pomen je izjemno velik, saj poleg hrane nudijo življenjsko okolje za ogromno število vrst, bodisi v smislu bivališča, prehranjevališča ali gnezdišča, zaščito pred preperevanjem in ujmami in bogato okolje za odkrivanje novih zdravilnih učinkovin, ki jih posedujejo mnoge živalske vrste na koralnih grebenih. V takem življenjskem okolju potekata tudi dva med seboj pomembna ekološka procesa, in sicer biokonstrukcija in bioerozija. Pri obeh gre za nastanek novih življenjskih bivališč za mnoge vrste koralnih živali, le da gre pri prvem za nalaganje apnenca, pri drugem pa za vrtanje rovov v tako nastale apnenčaste gmote. Med tovrstnimi vrtalci rovov so razne vrste spužev, školjk, nekateri polži in nekateri mnogoščetinci.
Korale živijo v sožitju z majhnimi enoceličnimi algami zooksantelami, ki prek procesa fotosinteze v notranjosti koral ustvarjajo organsko snov. Zaradi različnih razlogov lahko zooksantele zapustijo korale. Temu pojavu pravimo bledenje koral in le-te pričnejo umirati. Do bledenja lahko pride zaradi previsokih temperatur, bolezni, sprememb v slanosti in drugih dejavnikov. Mnogokrat je pojav bledenje lahko povezan tudi s človeškimi dejavniki, kot sta povišana sedimentacija s kopnega in onesnaževanje. Koralne grebene ogrožajo tudi nekatere vrste plenilcev, kot so npr. morske zvezde.
Nekateri raziskovalci označujejo koralne grebene kot indikatorje globalnih klimatskih sprememb. Zaradi povišanih temperatur, ki so odraz podnebnih sprememb, zooksantele zapuščajo korale, ki pričnejo bledeti. Strokovnjaki ocenjujejo, da je danes mrtvih približno desetina vseh koralnih grebenov na svetu. Življenje na koralnih grebenih pa ogrožajo tudi drugi dejavniki, npr. ribolov. Zaradi prelova in prilova izginja veliko število ribjih vrst. Zaradi ogroženosti in soočanja z izginotjem koralnih grebenov v nekaterih delih sveta je potrebno ustanavljati zavarovana območja.
