Iz garaže do dvoosnega sledilnika sonca – EOL 60

Rudolf Deržič

Kot so predstavniki družinskega podjetja povedali ob nedavni otvoritvi, so v vsega nekaj mesecih izpeljali projekt, katerega skupna vrednost je 1,7 milijona evrov. Januarja letos so od Elektra Celje dobili projektne pogoje, marca so imeli v rokah gradbeno dovoljenje za izvajanje vseh aktivnosti in maja že imeli tehnični pregled ter tri dni zatem prejeli uporabno dovoljenje. Na streho proizvodnega objekta so zmontirali 648 modulov s skupno močjo 155 kW, na zemljišče pa namestili 90 sledilnikov, na katerih je 1.800 modulov. S tem so postavili pravcato sončno elektrarno z dvoosnimi sledilniki sonca KD32-2X, katerih skupna moč je 580 kW. Sledilniki imajo panoje velikosti 32 kvadratnih metrov, njihova višina je 5,5 metra, njihova skupna teža je 8.500 kg in vgrajena imajo dva elektromotorja, ki delujeta na napetosti 24 V. Električno energijo že dajejo v omrežje in s tem oskrbujejo dnevno 180–200 slovenskih gospodinjstev. Največja sončna elektrarna s sledilnim sistemom v državi – za sledilnike so že prejeli certifikat ISO 9001 – bo letno proizvedla 590 MWh električne energije. Rezultati enomesečnega poizkusnega obratovanja so zelo spodbudni. Njihov sledilnik sonca daje najmanj 35 odstotkov več električne energije kot statični sistemi! Za svoj dvoosni sledilnik sonca so Deržičevi na začetku junija prejeli priznanje GZS Območne gospodarske zbornice Posavja.

In kaj pravi Rudolf Deržič?

Tudi našo proizvodnjo kovinskih protipožarnih vrat in podbojev je prizadela kriza v slovenskem gradbeništvu. Od tod družinska odločitev za pridobitev novega proizvodnega programa in dopolnitev dejavnosti ter ohranitev enakega število zaposlenih oziroma pridobitev novih delovnih mest. Ker je naše podjetje v neposredni bližini opuščene in zasute občinske komunalne deponije, smo sklenili degradirano in neuporabno zemljišče izkoristiti. Seveda smo sledili tudi pobudam EU o povečani rabi obnovljivih virov električne energije in porodila se nam je ideja o sledilnikih sonca na zasutih deponijah. Temu smo zato prilagodili betonski podstavek, ki je stabilen tudi na mehkih terenih, in dosegli smo hitro montažo brez posegov v prostor. Od priprav do izgradnje je poteklo vsega pol leta, medtem pa smo spremljali tudi domačo in tujo literaturo, obiskovali sejme energetike in navezali posredne in neposredne stike s proizvajalci modulov in druge opreme. Prototip smo že lani kot naši edini proizvajalci predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Dobili smo še eno potrditev, da smo na pravi poti, posebej še, ker načrtujemo izrabo blizu 500 hektarov zasutih deponij v Sloveniji. Ker je v našem primeru dobovske deponije še nekaj nerešenih lastniških vprašanj, smo električno centralo z 90 sledilniki sonca postavili na lastnem zemljišču. Vsekakor pa ostajamo pri prvotnem načrtu, da bi elektrarne postavljali na degradiranih površinah, kakršne so tudi opuščene komunalne deponije.

Zakaj ste se ob izkušnjah tujih proizvajalcev, s katerimi niste bili zadovoljni,denimo nemških in avstrijskih, vseeno odločili za lastno naložbo? Kolikšna je celotna vrednost projekta?
Predvsem smo želeli preveriti donosnost investicije v našem okolju. Pripravili smo dokumentacijo, za kar je družina obvezala mene, sinova pa za tehnično-proizvodno izvedbo. Papirologije je bilo zelo veliko, pravzaprav preveč, in se za podobno pot ne bi več odločil!
Sicer pa je bilo naše vodilo za izračun stroškov tudi odločitev, da dosežemo primerjavo med proizvodnjo električne energije z modulov na strehi in na sledilniku. Primerjave tujih in naših rezultatov so nadvse spodbudne: z dvojnimi sledilniki sonca dosežemo 35 odstotkov in več proizvedene električne energije kot s statičnimi sistemi. Sicer pa je celotna vrednost naše naložbe, ki vključuje postavitev modulov na streho in sledilnikov sonca 1,7 milijona evrov. Ugotovili smo, da lahko z lastnim delom in prihranki zagotovimo 500.000 evrov, medtem ko smo za preostalih 1,2 milijona dobili kredit pri NLB, izkoristili pa smo tudi subvencionirano obrestno mero. Skratka, naložba je pokrita in računamo, da bo v sedmih letih povrnjena. Še to: večji del opreme je seveda iz uvoza, največ iz Kitajske zaradi kakovosti in poslovnosti največjih tamkajšnjih proizvajalcev na svetu. Računamo, da bo v podjetju vrednost proizvodnje sončnih elektrarn presegla polovico naših zmogljivosti.

Sončna energija je nedvomno neizčrpen energetski vir prihodnosti. Sonce denimo v vsega treh urah pošlje na zemljo toliko energije, kot je človeštvo porabi v enem letu! Katere prednosti ima vaša sončna elektrarna?
Z dvoosnimi sledilniki sonca dosežemo idealni položaj, tako da sončni žarki padajo vedno pravokotno na površino fotonapetostnih modulov, kar pomeni tudi za tretjino večji izkoristek. Pomemben je še okoljevarstveni vidik, saj 1 kWp instalirane moči zmanjša emisijo CO2 za okrog 800 kilogramov letno, tako da bomo z našo proizvodnjo prihranili letno 1.250 ton emisije CO2. Samo spomnim naj, da drevo v svojem življenju veže približno eno tono CO2. O izrabi degradiranih površin oziroma postavitvi sledilnikov sonca na smetiščih sem že govoril, elektrarno pa smo postavili tudi v raziskovalne namene. Senzorji spremljajo temperaturo, hitrost vetra in moč sončnega sevanja, z vsemi inverterji imamo povezavo in sproti spremljamo proizvodnjo, za delovanje pa smo uporabili 41 razsmernikov. Imamo dve vrsti krmiljenja; časovno sledenje deluje na principu astrološkega programa, torej zemljepisne širine in dolžine, medtem ko svetlobno sledenje deluje po načelu iskanja najmočnejšega vira svetlobe. Sledilnik ni moteč za okolico, naklon modulov pa zagotavlja tudi zdrs snega. V enem izmed idealnih dni smo na primer proizvedli 4.500 kWh električne energije. Sončne žarke lovimo že takoj od sončnega vzhoda pa do zahoda. Pred vetrom imamo vgrajeno zaščito, saj se pri hitrosti vetra nad 70 km/h panel s fotonapetostnimi moduli postavi v vodoravni položaj. Življenjska doba sledilnikov je dolga, stroški vzdrževanja nizki, uporabljene materiale, jeklo in aluminij, pa je mogoče 99,9-odstotno reciklirati.
Naj ponovim, da so vsi naši doslej doseženi parametri nad pričakovanji, tako da bomo nadaljevali s proizvodnjo. Računamo na postavitev nove sončne elektrarne na opuščeni deponiji v Dobovi, tik pred podpisom pogodbe pa je še nekaj zanimivih lokacij, posebej na Hrvaškem, kjer bo mogoče izrabiti veliko število sončnih dni ob morju, med drugim tudi pri hotelih in ob Petrolovih bencinskih servisih.