Kam izginjajo izrabljena motorna vozila? – EOL 60

Izrabljena vozila na odpadu; Foto: Shutterstock

V Sloveniji smo že leta 2004 uvedli red pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili. Z javnim razpisom so bili za razgradnjo izrabljenih vozil izbrani trije koncesionarji, ki so izpolnjevali tehnične in okoljske pogoje za razgradnjo. Vsa izrabljena motorna vozila v Sloveniji bi tako morala končati v centrih za razgradnjo v Grosuplju, Velenju ali Lenartu v Slovenskih goricah, ki so edina mesta z izdanimi okoljevarstvenimi dovoljenji MOP za razgradnjo vozil. Ker družba DINOS, d. d., ni razpolagala s centrom za razgradnjo vozil, je prijavo na razpis oddala skupaj z družbo Saubermacher Slovenija, d. o. o., ki razpolaga s centrom za razgradnjo v Lenartu v Slovenskih goricah.
Vzporedno s tem je Dinos podpisal tudi pogodbe o prevzemu izrabljenih vozil z nekaterimi avtoodpadi mimo javne gospodarske službe. Avtoodpadi z okoljevarstvenim dovoljenjem lahko sicer iz izrabljenih motornih vozil odvzamejo dele za ponovno uporabo, nato pa morajo skladno z zakonodajo vozila oddati v enega od treh centrov. Žal so se avtoodpadi odločili, da izigrajo okoljevarstvena dovoljenja in vozila namesto v razgradnjo oddajajo direktno družbi DINOS, ki jih zmelje v svojem drobilniku v Naklem.

Izigravanje okoljske zakonodaje in dovoljenj

Da bi poskušali prikriti nezakonito ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, so se domislili zanimive poti. Avtoodpadi od zadnjih lastnikov odkupujejo izrabljena vozila in z njih odvzamejo rezervne dele za ponovno uporabo. Do tu ni še nič spornega. V nadaljevanju bi morali avtoodpadi skladno s pridobljenimi dovoljenji vozila predati v enega od treh centrov za razgradnjo. Z družbo DINOS, d. d., pa so se dogovorili, da to aktivnost papirnato speljejo preko zbirnega mesta DINOS, d. d., skladišče Murska Sobota in Lendava. Ti prevzemni mesti sta v letih 2008 do 2010 izdali skoraj 5.000 fiktivnih potrdil o razgradnji vozil, vozila pa niso končala v Centru za razgradnjo Lenart v Slovenskih goricah, temveč najverjetneje do decembra 2009 v Dinosovem drobilniku v Ljubljani, nato pa v Dinosovem drobilniku v Naklem.

Izrabljeno motorno vozilo je nevaren odpadek

Izrabljeno motorno vozilo je po klasifikaciji odpadkov nevarni odpadek, zato je ravnanje z njimi država uredila preko usposobljenih koncesionarjev. V Centrih za razgradnjo je potrebno vozilom najprej odvzeti nevarne snovi, nato pa jih razgraditi na posamezne materiale za ponovno uporabo ali odlaganje. O vseh aktivnostih je potrebno voditi masne bilance in o njih poročati MOP, saj je potrebno pri razgradnji vozil dosegati stopnjo predelave 85 %, kot to zahteva EU.
Pri koncesionarjih letno konča okoli 5.000 vozil, za katera so izdana potrdila o razgradnji, vozila pa razgrajena skladno z zakonodajo. Za ta vozila koncesionarji jamčijo tudi za doseženo stopnjo predelave, o kateri mora država poročati pristojnim organom v Bruselj, saj so za vsa vozila vodeni masni tokovi, ki omogočajo sledljivost razgradnje. Kaj se dogaja z nevarnimi odpadki v Dinosovem drobilniku v Naklem, si lahko predstavljamo. Pred časom je eno od neosušenih vozil povzročilo v drobilniku požar, ki bi skoraj uničil komaj postavljeno investicijo. Od takrat nevarne snovi iz vozil ne meljejo več v drobilniku, ampak jih spuščajo kar v tla pred vhodom v drobilnik.

Ali bomo dovolili izigravanje zakonodaje tudi v prihodnje?

Z naslednjim letom potečejo koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe vsem trem koncesionarjem, obveznost razgradnje vozil pa bo prenesena na uvoznike, proizvajalce in prodajalce vozil. Ti seveda niso zainteresirani za razgradnjo vozil, zato bodo svoje obveznosti prenesli na usposobljenega izvajalca. Eden od ponudnikov je tudi GIZ Avtoodpadi skupaj z družbo DINOS, d. d., za katerega je očitno, da je v zadnjih letih močno kršil okoljsko zakonodajo. Samo zamislimo si lahko, kako bo potekalo ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili v prihodnosti, če bo temeljilo na izkušnjah preteklih let. In kako zadovoljni bodo proizvajalci avtomobilov v tujini, ko bodo seznanjeni z dejstvom, da si v Sloveniji »po domače« razlagamo okoljsko zakonodajo in razgradnjo njihovih vozil.
Koncesionarji

Je vprašanje, kam izginjajo izrabljena motorna vozila, na mestu?

Dinos je z investicijo v Naklem zgradil okolju najbolj prijazno tehnologijo, tako imenovano drobljenje izrabljenih vozil. Tehnologija ni nova, obstaja že desetletja, a se je vedno bolj posodabljala. Evropa je drobljenje pripoznala kot najprimernejšo tehnologijo za obdelavo osušenih izrabljenih vozil, s katero je možno dosegati zahtevane stopnje recikliranja. Prav drobilnik v Naklem, ki je bil odprt v februarju lanskega leta, predstavlja najvišjo točko te tehnologije. Pri gradnji nismo razmišljali zgolj o zadostitvi trenutnim okoljskim zahtevam. Celotno področje obdelovalnega centra v Naklem je za tekočine neprepustno, vse tekočine gredo čez ustrezne lovilce olj. Celo več. Tudi v primeru nemogočega, to je razlitja, denimo cisterne ob hkratnem neurju, lahko celotno področje obdelovalnega centra z loputami zapremo in preprečimo izlitje. Ustrezna podjetja iz lovilcev izčrpajo tekočine.
V fazi izbire drobilnika smo se odločili za podjetje Metso Lindemann. Podjetje proizvaja po ocenah strokovnjakov tehnološko najbolj dovršene drobilnike. Celotna investicija je znašala 18 milijonov evrov in je kot taka pridobitev za celotno Slovenijo.
Zgoraj našteto je zgolj del procesa razgradnje izrabljenih vozil. Dinos ima že v tem trenutku jasno izdelano pot masnih tokov izrabljenega vozila za prihodnjo shemo. Nadzor nad masnimi tokovi odpadkov je ena od prioritet Evropske komisije in je implementirana tudi v novo uredbo.
Proces se začne s prevzemom izrabljenega vozila, transportom, obdelavo v obratu za razstavljanje, kjer se vozilo osuši in se odstranijo onesnaževala. Očiščeno vozilo se za namen transporta stisne in prepelje v drobilnik.
Po obdelavi v drobilniku dobimo čisto frakcijo železa. Čistost dokazuje cena, ki jo s tem železom dosegamo med jeklarji in železarji. Dobi se tudi čista frakcija barvnih kovin ter dve dodatni frakciji. Lahka frakcija vsebuje dele plastik in tekstila, druga težka frakcija vsebuje še dele barvnih kovin. Brez obdelave slednjih dveh frakcij zahtevanih stopenj reciklaže, še posebej po letu 2015, ne bo mogoče doseči. Dinos že v tem trenutku sodeluje s podjetji za predelavo frakcij iz drobilnika s tehnološko najbolj dovršenimi podjetji. Zavedati se moramo, da postavitev objektov za popolno predelavo frakcij, ki so nastale v drobilniku, predstavljajo investicije v vrednosti nekaj deset milijonov evrov in zahteva sodelovanje vsaj z večino drobilnikov iz regije za zagotovitev ekonomije obsega. Zato je potrebno za izvoz tako od naših kot od tujih pristojnih institucij pridobiti ustrezna dovoljenja. Že ob rahlem dvomu v ustreznost našega odpadka ali ustreznost predelave bi nam avstrijsko ministrstvo ne odobrilo notifikacije. Prav tako nam je ne bi odobrilo nemško ministrstvo. Eno takih podjetij je tudi naše sestrsko podjetje v Nemčiji, ki je tehnologijo razvijalo skupaj z univerzo v Leipzigu. Z drugim partnerjem smo samo v tem letu naredili test z več kot 6.000 tonami lahke frakcije. Z rezultati smo več kot zadovoljni.
V Dinosu bomo v letu 2012 sposobni popolnoma sami preko svojih skladišč in centrov za razgradnjo, drobilcem in z obstoječimi partnerji za predelavo frakcij iz drobilnika izpolnjevati zahteve, podane s strani Ministrstva za okolje in prostor preko nove uredbe, ki stopi v veljavo 1. 4. 2012, ter voditi shemo.
Vendar si želimo in smo si želeli v proces vključiti čim širši krog subjektov, ki sodelujejo v procesu razgradnje vozil. Med njimi so tudi člani GIZ Agencije avtoserviserjev ali tako imenovani avtoodpadi. Delujejo v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pod vodstvom direktorja Ivana Šela, v pomoč jim je ekološki oddelek obrtne zbornice.
Z njimi sodelujemo vse od leta 2007. Po 9. členu pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili je tistim, ki imajo ta dovoljenja, dovoljen odvzem rezervnih delov. S sodelovanjem smo zadovoljni, zato smo tudi oddali skupno ponudbo proizvajalcem vozil, da za njih opravljamo zbiranje in razgradnjo vozil na celotnem področju Slovenije.
Avtoodpadi, člani GIZ Agencije avtoserviserjev, ki imajo dovoljenje po 9. členu pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili, so po večini družinska podjetja, ki so se vključila v sistem z namenom odvzema rezervnih delov. Vsi omenjeni avtoodpadi imajo svoje načrte o ravnanju z odpadki, v katerih je predpisan tehnološki postopek obdelave izrabljenih motornih volil. Ta postopek v prvem koraku predvideva osuševanje vozil (odvzem vseh okolju nevarnih snovi), tako da ta postanejo nenevaren odpadek. Prav s tem namenom razjasnitve nelogičnih zahtev nekaterih koncesionarjev so člani letos organizirali okrogle mize (Nova Gorica, februar 2010).
Še z večjim veseljem opazujem, kako nekatere avtoodpade prevzemajo od staršev mlajše generacije tudi zaradi podpore Dinosa, ki je tem obratom pomagal preživeti tudi v težkih časih, medtem ko bi jih drugi radi videli zaprte. Dokazali smo, da je mogoče sodelovanje med velikim sistemom, kot je Dinos, in malimi podjetji, tudi v korist širše skupnosti. Zato trditev, da gre za fiktivna potrdila o razgradnji pri sodelovanju z avtoodpadi, ne vzdrži.
Poudarjam, da bo Dinos podpiral člane GIZ Agencije avtoserviserjev tudi v prihodnje, še posebej ob implementaciji nove uredbe o izrabljenih vozilih pod pogojem, da bodo zadovoljevali okoljskim zahtevam.
Vendar je vprašanje, kam izginjajo izrabljena motorna vozila, na mestu!
V Sloveniji se bolj ali manj strinjamo z oceno, da nastane na ozemlju Slovenije približno 40.000 izrabljenih vozil letno. Če povzamemo, uradno z izdajo potrdila o razgradnji se v Sloveniji razgradi letno od 6.000 do 10.000 izrabljenih vozil.
30.000 izrabljenih vozil letno ponikne na črnem trgu, zato je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da obstoječi koncesionarski sistem ne zagotavlja ustreznega zajema vseh vozil, in uvedlo shemo, to je razširjeno odgovornost proizvajalcev, ter njim naložilo odgovornost za razgradnjo vozil. Proizvajalci bodo morali poiskati najprimernejšega nosilca za izdelavo skupnega načrta. V ožjem izboru sta dva. Dinos skupaj z GIZ Agencijo avtoserviserjev ter konzorcij koncesionarjev (Saubermacher, Karbon, Avtotransporti Kastelec).
Odločitev bodo proizvajalci avtomobilov prinesli v kratkem, zato postavljamo protivprašanje. Zakaj je v tem tednu, ko je pred vrati odločitev za nosilca skupnega načrta, toliko vprašanj iz različnih časopisnih hiš naslovljenih na Dinos, d. d.? Zakaj se ne sprašujemo, kje konča več kot 30.000 vozil, na kakšen način so razgrajena in kako preprečiti, da se to ne bi dogajalo tudi v prihodnje? Zakaj dobimo vprašanja o ustreznosti delovanja avtoodpadov sedaj, ob tem, da so isti avtoodpadi organizirali okrogle mize, pozivali novinarje in pristojne institucije na oglede svojih obratov? Na teh okroglih mizah je bilo prisotno tudi podjetje Dinos, d. d. Ali je resnično bolje avtoodpade izriniti na sivi trg ali jim omogočiti legalno delovanje? Mi smo prepričani, da slednje!
Ravnanje z odpadki mora postati stvar stroke, vendar to ni dovolj. Potrebno je vedno znova investirati v nove proizvodne tehnologije – Dinos to počne. To pa je riziko kapitala.
Damijan Tkalec, podpredsednik uprave Dinosa, d. d.