Z okoljskim ciljem do družbe recikliranja – EOL 60

Uredba o odpadkih določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje vplivov uporabe virov in izboljšanje njene učinkovitosti v skladu z Direktivo. Uredba določa tudi klasifikacijski seznam odpadkov v skladu z Odločbo Komisije št. 2000/532/ES. Z uredbo se prenaša v slovenski pravni red Direktiva 2008/98/ES, razen določb, ki se nanašajo na ravnanje z odpadnimi olji in biološkimi odpadki. Te določbe bodo prenesene z Uredbo o odpadnih oljih in predpisom, ki bo urejal ravnanje z biološkimi odpadki. Določila Direktive glede razširjene odgovornosti proizvajalca pa so že prenesena v Zakon o varstvu okolja (ZVO).
Pravna podlaga za sprejem uredbe je peti odstavek 20. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO), na podlagi katerega Vlada RS predpisuje pravila ravnanja in druge pogoje za ravnanje z odpadki. Struktura uredbe ostaja podobna obstoječi strukturi veljavne Uredbe o ravnanju z odpadki, in sicer:
1. splošne določbe
2. splošne zahteve
3. programi na področju ravnanja z odpadki
4. pravila ravnanja z odpadki
5. obveznosti povzročitelja odpadkov
6. obveznosti zbiralca
7. obveznosti izvajalca obdelovalca
8. obveznosti prevoznika
9. obveznosti trgovca in posrednika
10. poročanje komisiji
11. nadzor
12. kazenske določbe
13. prehodne in končne določbe in
14. priloge

Povsem novo je le poglavje programiranje, v katerem je določena vsebina strateških dokumentov in način njihove priprave.

Splošne določbe

V tem poglavju je opredelitev namena uredbe in v katerih primerih se uredba ne uporablja. V tem delu ni bistvenih novosti. V členu, ki določa pojme, so najprej opredeljeni pojmi, ki jih opredeljuje tudi Direktiva (od točke 1 do točke 19). Pri tem je potrebno opozoriti na pojma »ponovna uporaba« in »priprava za ponovno uporabo«. Razlika je predvsem v tem, da je »priprava za ponovno uporabo« postopek predelave, »ponovna uporaba« pa sodi v ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov. »Ponovna uporaba« je vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. Glede na obstoječo definicijo je nekoliko spremenjena opredelitev pojma evidenčnega lista – je dokazilo o oddaji in prevzemu pošiljke odpadkov znotraj Slovenije.
Pojem odpadek ostaja nespremenjen: odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči, vendar so kot dodatni pojmi k tej definiciji dodani naslednji členi – klasifikacijski seznam odpadkov, uvrstitev odpadka, sprememba uvrstitve odpadka, stranski proizvodi in status prenehanja odpadka. Klasifikacijski seznam ostaja nespremenjen, dokler se ta seznam ne bo spremenil na ravni EU, predvidoma v začetku leta 2012. Povzročitelj odpadka je odgovoren za pravilno uvrstitev odpadka, pri tem velja previdnostno načelo in prepoved mešanja z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti. V dvomu o uvrstitvi odpadka lahko, na vlogo povzročitelja ali prevzemnika, odloči Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo). V kolikor povzročitelj ali prevzemnik ugotovi, da določen odpadek, ki je uvrščen med nevarne, nima nevarnih lastnosti ali obratno, mora o tem obvestiti ministrstvo.
Z namenom pospeševanja uporabe odpadkov kot surovin Direktiva vsebuje določila glede stranskih proizvodov in statusa prenehanja odpadkov. V uredbi so določeni kriteriji in sklic na navodilo EU, kdaj je snov ali predmet stranski proizvod, vendar mora imetnik snovi ali predmeta od ministrstva pridobiti ustrezno odločbo. Odpadki pa prenehajo biti odpadki šele po izvedeni predelavi v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen ali energijo, vključno z recikliranjem, ali so dani v ponovno uporabo. Vendar so odstopanja od tega določila možna, če se izpolnjujejo tudi posebna merila za status prenehanja odpadka, določena s predpisom EU. Tako je Evropska komisija že izdala Uredbo Sveta (EU) št. 333/2011 o merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive.

Splošne zahteve

Med splošnimi zahtevami (člena 9 in 10) sta določili:
1. da se pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi upošteva hierarhija ravnanja z
odpadki in
2. napotilo, da je z odpadki treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se čezmerno ne obremenjuje okolje.

V splošnih zahtevah je prenesen prednostni vrstni red ravnanja z odpadki, ki povzema določilo Tematske strategije, da je najboljši tisti odpadek, ki sploh ne nastane. V kolikor pa odpadek nastane, ga je potrebno v prvi vrsti pripraviti za ponovno uporabo, reciklirati, predelati drugače. To načelo je potrebno upoštevati pri vseh nadaljnjih zahtevah, določenih z uredbo, ki se nanašajo na vse, ki ravnajo z odpadki. Z odpadki je potrebno ravnati tako, da ne pride do čezmerne obremenitve okolja. To pomeni, da obremenitev ne presega vrednosti emisij, standardov kakovosti okolja, pravil ravnanja ali dovoljene rabe naravnih dobrin, kot to določa ZVO.¸

Programi ravnanja z odpadki

1. Program ravnanja z odpadki
Ministrstvo pripravi program ravnanja z odpadki, v katerem se za območje celotne Slovenije izvede analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki in opredelijo ukrepi, ki so potrebni za izboljšave na področju okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja odpadkov. Programi ravnanja z odpadki se pripravijo kot operativni program v skladu z ZVO. Program ravnanja z odpadki je okoljsko izhodišče v skladu z ZVO. Pri izdelavi ukrepov, opredeljenih v programu, je potrebno izhajati iz naslednjih ciljev:
1. da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, kolikor je to možno, pa tudi iz drugih virov, kjer gre za tokove odpadkov, podobne odpadkom iz gospodinjstev, povečata na najmanj 50 % skupne teže;
2. da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže.
V programu ravnanja z odpadki je treba pri oblikovanju nadaljnje strategije urejanja področja ravnanja z odpadki določiti ukrepe za vzpostavitev omrežja ustreznih in med seboj povezanih naprav za odstranjevanje odpadkov in predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih po gospodinjstvih in pri drugih povzročiteljih.

2. Programi preprečevanja nastajanja odpadkov
Programi preprečevanja odpadkov se sicer pripravijo kot operativni programi, vendar so precejšnja novost. Tudi ti izhajajo iz cilja Tematske strategije, da je potrebno količino odpadkov zmanjšati. Uredba določa vsebino programov in rok za njihovo izdelavo.

Pravila ravnanja

V tem poglavju so določena splošna pravila ravnanja z odpadki, ki veljajo za vse vrste odpadkov. V kolikor je za posamezno vrsto odpadkov določeno drugačno ravnanje (npr. odpadna embalaža, odpadne baterije in akumulatorji, odpadna električna in elektronska oprema …), se potem odstopanja od splošnih pravil določijo v posebnem predpisu.
Prvo pravilo je, da je odpadke prepovedano puščati v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Odpadni papir, kovine, plastiko in steklo je treba ločeno zbirati. Uredba določa, da je odpadke treba predelati. V členih, ki določata predelavo odpadkov in odstranjevanje odpadkov, je udejanjena hierarhija ravnanja z odpadki, kar pomeni, da je navedeno, kako se pri ravnanju z odpadki upošteva prednostno ravnanje.
Obdelavo odpadkov mora zagotoviti izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov, tako da jih:
1. obdela sam,
2. odda ali prepusti zbiralcu, ki zanj uredi njihovo obdelavo,
3. odda izvajalcu obdelave, ki jih zanj obdela ali
4. odda trgovcu.
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug njihov imetnik mora zagotoviti, da se v celoti izvede predelava ali odstranjevanje odpadkov tudi v primeru, ko odpadke odda v postopek, s katerimi se pripravijo za obdelavo. To določilo je prenos zahteve iz Direktive in določa, da je izvirni povzročitelj odgovoren za odpadek, dokler ni ustrezno obdelan. Dokazilo o oddaji odpadka je izpolnjen in potrjen evidenčni list ali listina iz Uredbe 1013/2006/ES.
Skladiščenje odpadkov se deli na:
1. začasno pri izvirnem povzročitelju,
2. predhodno skladiščenje pri zbiralcu odpadkov in
3. skladiščenje pri izvajalcu obdelave odpadkov.
Odpadke je dovoljeno:
• začasno ali predhodno skladiščiti največ dvanajst mesecev, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja odpadkov ali zbiralca nastanejo v dvanajstih mesecih;
• skladiščiti pred predelavo največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ dvanajst mesecev, pri čemer količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki je enaka letni zmogljivosti naprave za obdelavo teh odpadkov.
Skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od prej navedenega, se šteje za odlaganje odpadkov v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.
Nevarne odpadke je prepovedano mešati med seboj ali z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, vključno z redčenjem nevarnih snovi. Uredba tudi določa pravila glede pakiranja in označevanja. Pravila ravnanja se nanašajo tudi na obveznosti izpolnjevanja evidenčnih listov. Obveznosti in način izpolnjevanja so enaki že uveljavljenim, novost se nanaša na vsebino evidenčnega lista za nevarne odpadke, in sicer mora evidenčni list vsebovati podatke o nevarnih odpadkih, določene v Prilogi IB Uredbe 1013/2006/ES.

Obveznosti povzročitelja

Uredba ne uvaja bistvenih novosti glede obveznosti povzročitelja v primerjavi z obstoječimi zahtevami. Povzročitelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi v časovnem zaporedju, oddati poročilo o nastalih odpadkih in o ravnanju z njimi, če v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane več kot 10 ton odpadkov ali več kot 5 kg nevarnih odpadkov.

Obveznosti zbiralca

Zbiralec lahko zbira odpadke, če je vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov. Uredba predvideva, da se vodi tudi evidenco izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki opravljajo zbiranje odpadkov kot javno službo.
Načrt zbiranja odpadkov ima nekoliko večjo vlogo glede na obstoječe stanje. V načrtu zbiranja odpadkov je potrebno navesti, kako bo potekalo zbiranje in tudi kako se bo spremljal tok odpadkov. Sledenje toku odpadkov je povezano tudi z določili o odgovornosti izvirnega povzročitelja za odpadek do njegove obdelave.
Novost v načrtu je, da mora le-ta vsebovati tudi program usposabljanja za delo z nevarnimi odpadki. Uredba tudi določa, da morajo zbiralci delati skladno s predloženim načrtom.
Po uredbi predvidena novost je, da se v odločbo med drugim navede skupna količina nevarnih in nenevarnih odpadkov, ki jih zbiralec istočasno lahko predhodno skladišči, glede na zmogljivost objekta za predhodno skladiščenje.
Uredba določa še pogoje za spremembo vpisa in izbrisa iz evidence zbiralcev odpadkov, vodenje evidenc, ki mora biti v časovnem zaporedju, ter obveznost poročanja.

Obveznosti izvajalca obdelave

Izvajalec obdelave mora za obdelavo odpadkov imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z ZVO. Uredba ne uvaja bistvenih novosti pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj. Pogoji ostajajo enaki kot v veljavni zakonodaji. Novost je določilo, da izvajalec obdelave lahko začne obdelovati odpadke z dnem, ko je v skladu z ZVO dovoljeno obratovanje naprave. Prav tako je novost, da se v okoljevarstvenih dovoljenjih določajo skupne dovoljene količine obdelave vseh odpadkov ter vseh nevarnih odpadkov.
Ministrstvo izvajalca obdelave po uradni dolžnosti vpiše v evidenco izvajalcev obdelave, ki jo vodi v okviru evidence oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje. Vpis se izvede po začetku obratovanja naprave za obdelavo odpadkov v skladu z ZVO. Izvajalec obdelave, ki obdeluje odpadke kot izvajalec gospodarske javne službe za obdelavo določene vrste odpadkov na podlagi posebnega predpisa, lahko obdeluje te odpadke, če je vpisan v evidenco izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Izvajalec obdelave mora kronološko voditi evidenco o obdelavi ter posredovati poročilo o obdelavi odpadkov.

Obveznosti prevoznika

Prevoznik lahko prevaža odpadke, če je vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov, ki jo vodi ministrstvo v okviru evidence oseb, ki imajo potrdila za opravljanje dejavnosti varstva okolja. Odločbo o vpisu v evidenco lahko pridobi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
2. razpolaga s sredstvi in opremo, ki izpolnjujejo tehnične zahteve za prevoz odpadkov,
3. ni bil izbrisan iz evidence prevoznikov odpadkov v zadnjih dveh letih na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja.
Uredba ureja tudi spremembo vpisa in izbris iz evidence prevoznikov odpadkov. Prav tako je novost, da mora prevoznik zagotoviti dostavo odpadkov prevzemniku v skladu s podatki iz evidenčnega lista. Prevoznik mora voditi evidenco o opravljenih prevozih odpadkov v obliki kronološko urejene zbirke izpolnjenih in potrjenih evidenčnih listov.

Obveznosti trgovca in posrednika

Trgovec ali posrednik mora biti vpisan v evidenco trgovcev in posrednikov, ki jo vodi ministrstvo v okviru evidence oseb, ki imajo potrdila za opravljanje dejavnosti varstva okolja. Pogoji vpisa so enaki veljavnim. Določen je postopek spremembe vpisa in izbrisa iz evidence trgovcev in posrednikov. Novost, ki izhaja iz Direktive, pa je zahteva po vodenju evidence o trgovanju z odpadki in evidence o posredovanju pri zagotavljanju obdelave odpadkov.

Poročanje Komisiji, nadzor, kazenske določbe, prehodne in končne določbe

Uredba določa, da je ministrstvo pristojno za poročanje Evropski komisiji. Uredba predvideva, da nadzor nad njenim izvajanjem opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Kazenske in prehodne določbe pa bodo povsem usklajene in dokončno določene, ko bo zaključena javna in medresorska obravnava.